10. junij 2026 - Po najnovejših ugotovitvah Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) ima videz izdelka odločilno vlogo pri nakupnih odločitvah potrošnikov po vsej Evropski uniji. Ker postaja videz čedalje pomembnejši dejavnik pri odločitvah potrošnikov, se evropski ustvarjalci in podjetja srečujejo tudi z vse večjimi tveganji zaradi ponarejanja.

Izsledki nove raziskave na ravni EU kažejo, da je za 72 % evropskih potrošnikov videz pomemben dejavnik pri odločanju o nakupu izdelka. Približno tretjina (31 %) vprašanih pravi, da je videz izdelka pri nakupu zelo ali izjemno pomemben. Poleg tega polovica potrošnikov v EU ceni lep videz, skoraj tri četrtine (73 %) pa jih je pripravljenih plačati več za izdelek z boljšim videzom. Videz izdelka je še zlasti pomemben mlajšim potrošnikom: 80 % oseb, starih od 18 do 24 let, meni, da je pomemben dejavnik pri njihovih nakupnih odločitvah. Mladi so tudi pogosteje pripravljeni plačati višjo ceno za bolje oblikovane izdelke, videz pa povezujejo s pozitivnimi občutki.

Z vidika sektorjev je iz podatkov razvidno, da je videz zelo pomemben v pohištveni in modni industriji, saj 76 % potrošnikov v EU meni, da je videz pri nakupu pohištva zelo pomemben, 66 % pa jih tako meni pri nakupu oblačil in dodatkov. Čeprav sta kakovost in cena še vedno najpomembnejša dejavnika pri nakupih, tudi videz izdelka vpliva na potrošniške preference, zlasti med mlajšimi potrošniki. Prav zaradi svoje vrednosti je videz izpostavljen ponarejanju in nezakonitemu kopiranju; obe dejanji sta še vedno zelo razširjeni v glavnih sektorjih, kot so moda, pohištvo, elektronika in drugo potrošniško blago.

Izvršni direktor urada EUIPO João Negrão je povedal: »Evropsko oblikovanje je ena naših največjih konkurenčnih prednosti. Rezultat je videz izdelkov, ki jim vsak dan zaupamo, jih cenimo in jih uporabljamo, hkrati pa podjetjem pomaga, da izstopajo na svetovnem trgu. Raziskave potrjujejo, da potrošniki, zlasti mlajši, prepoznavajo vrednost dobrega oblikovanja. Zaščita modelov daje ustvarjalcem samozavest za inovacije, podjetjem pa konkurenčno prednost, s tem pa spodbuja rast in konkurenčnost, na katerih temelji evropsko gospodarstvo.«

Ponarejanje – grožnja evropskemu oblikovanju
Ponarejeni izdelki, ki posnemajo videz pristnih izdelkov, so se močno razširili, kar je posledica rasti spletne trgovine in vpliva družbenih omrežij. Približno 13 % Evropejcev pravi, da so namerno kupili ponarejene izdelke; ta delež se je pri mlajših potrošnikih, starih od 15 do 24 let, povečal na 26 %.

Po podatkih urada EUIPO modna in oblačilna industrija, ki je tesno povezana z oblikovanjem, vsako leto utrpi izgube v višini približno 12 milijard EUR. Ponarejene torbice, nakit in ure proizvajalcem po vsej EU vsako leto povzročijo izgubo prihodkov od prodaje v višini približno 2,7 milijarde EUR. V Sloveniji zaradi ponarejanja vsako leto nastanejo izgube v višini 49 milijonov EUR v sektorju oblačil ter 4 milijonov EUR v sektorju nakita in ur.

Tovrstnim kršitvam so zlasti izpostavljena mala in srednja podjetja, saj se pogosto opirajo na malo število prepoznavnih videzov izdelkov in imajo omejene zmogljivosti za spremljanje ter uveljavljanje svojih pravic iz modelov. Poleg gospodarskih posledic lahko ponarejeni izdelki pomenijo tudi resno tveganje za varnost in zdravje potrošnikov ter okolje, saj pogosto ne izpolnjujejo standardov varnosti in kakovosti. Iz raziskav je razvidno tudi, da je trgovina s ponarejenim blagom povezana z mrežami organiziranega kriminala in v nekaterih primerih tudi z izkoriščanjem delovne sile.

Oblikovanje kot strateško poslovno sredstvo
Industrije, ki temeljijo na oblikovanju, zajemajo precejšen delež gospodarske dejavnosti in zaposlovanja v EU. V njih je zaposlenih približno 28 milijonov ljudi ali 13 % zaposlenih v EU, ustvarijo pa več kot 16 % bruto domačega proizvoda v EU. Iz študij urada EUIPO je razvidno še, da mala podjetja, ki registrirajo svoje modele, ustvarijo skoraj 30 % več prihodkov na zaposlenega in izplačujejo skoraj 25 % višje plače kot tista brez registriranih pravic intelektualne lastnine. Kljub tem prednostim ima pravice iz registriranih modelov le približno 1 % malih in srednjih podjetij v EU.

Urad EUIPO aktivno spodbuja zaščito modelov in uveljavljanje pravic iz modelov, zlasti za mala in srednja podjetja. Mednje spadajo programi finančne podpore, kot je Sklad za MSP, svetovalne storitve, vključno s pregledom pravic intelektualne lastnine (IP Scan), in orodja za uveljavljanje pravic, kot je portal za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine (IP Enforcement). Poleg tega Urad tesno sodeluje z drugimi organizacijami, kot sta Europol in Frontex, ter z organi kazenskega pregona iz držav članic v boju proti kaznivim dejanjem na področju intelektualne lastnine po vsej EU, vključno z obsežnimi in usklajenimi ukrepi, usmerjenimi proti ponarejenim izdelkom.

Urad organizira tudi oblikovalski natečaj Evropske unije DesignEuropa, v okviru katerega se podeljujejo nagrade izjemnim modelom in njihovim ustvarjalcem, od uveljavljenih pionirjev do novih inovatorjev, hkrati pa se poudarja pomen zaščite modelov. Natečaj, ki v letu 2026 slavi 10. obletnico, je tudi priložnost za predstavitev bogate evropske oblikovalske dediščine ter njenega pomembnega prispevka h kulturi, ustvarjalnosti in vsakdanjemu življenju.

Z nedavno zakonodajno reformo, s katero se posodablja zakonodaja EU o modelih, so se poenostavili postopki, znižali stroški in omogočili lažji načini za dostop do zaščite modelov, vključno z novimi načini predstavitve inovativnih in animiranih modelov. Registracija modela EU podjetjem omogoča hitro in stroškovno učinkovito varstvo na celotnem trgu EU z eno vlogo, vloženo prek spleta pri uradu EUIPO. Pristojbina znaša od 350 EUR. Registrirani modeli EU veljajo v vseh 27 državah članicah EU in se lahko podaljšujejo vsakih pet let, do največ 25 let.

O URADU EUIPO: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) je ena največjih decentraliziranih agencij Evropske unije s sedežem v Alicanteju (Španija) že vse od ustanovitve leta 1994. Urad upravlja registracijo blagovnih znamk, modelov ter geografskih označb obrtnih in industrijskih izdelkov EU. Vse navedene pravico so pravice intelektualne lastnine, veljavne v vseh 27 državah članicah EU. Urad ima vzpostavljene tudi dejavnosti sodelovanja na evropski in mednarodni ravni za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na področju intelektualne lastnine ter je odgovoren za Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine. Leta 2025 je bil prepoznan kot najinovativnejši urad za intelektualno lastnino na svetu.