11. 6. 2026 - Več kot stoletje je Anhovo oblikovala industrija, ki je odločilno zaznamovala krajino, gospodarstvo in življenje v dolini Soče. Danes območje vstopa v novo razvojno obdobje, ki ne temelji na izbrisu industrijske dediščine, temveč na njenem postopnem preoblikovanju. Prostorska strategija raziskuje možnosti sobivanja proizvodnje, obnovljivih virov energije, naravnih procesov in javnega življenja znotraj skupne krajine. Jasa predstavlja prvo fazo te preobrazbe ter preizkus novega odnosa med industrijo, ekologijo in skupnostjo.
Območje cementarne v Anhovem, ki leži v dolini reke Soče, je od dvajsetih let prejšnjega stoletja eno najpomembnejših industrijskih območij v zahodni Sloveniji. Tovarna je bila ustanovljena zaradi razpoložljivosti surovin in dobrih prometnih povezav ter se je skozi dvajseto stoletje postopoma širila, dokler ni postala prevladujoča prostorska in gospodarska struktura v dolini. Z rastjo proizvodnje se je življenje lokalne skupnosti vse tesneje prepletalo z industrijo, nekdanje naselje pa je bilo postopoma vključeno v industrijski kompleks.
Cementarna je desetletja oblikovala ne le gospodarstvo regije, temveč tudi njeno krajino. Širjenje industrije je razdrobilo naravne sisteme, omejilo dostop do reke Soče in velike dele doline spremenilo v zaprt proizvodni prostor. Poleg gospodarskega razvoja je industrijska dejavnost v preteklosti pustila tudi pomembne okoljske posledice, med drugim onesnaženje zraka, prisotnost azbesta in dolgoročne vplive na zdravje prebivalcev.
Prenehanje proizvodnje azbestno-cementnih izdelkov leta 1996 je pomenilo začetek novega poglavja. Deli industrijskega kompleksa so bili opuščeni, kar je odprlo možnost za nov premislek o prihodnosti območja ter njegovem odnosu do narave, infrastrukture in lokalne skupnosti. Postopoma se je pojavilo vprašanje: kako lahko industrijska krajina postane prostor, ki podpira ekološko regeneracijo, obnovljive vire energije in javno življenje?
“Novi habitat ne nastane čez noč. Je rezultat vzdrževanja, saniranja, čiščenja, sodelovanja in dolgoročnega načrtovanja." (Boštjan Vuga za Delo, 2026)
Jasa predstavlja prvo predlagano fazo širše preobrazbe industrijske krajine Anhovega in služi kot pilotni projekt za nadaljnji razvoj območja. Namesto da bi sončno infrastrukturo obravnavali zgolj kot tehnični poseg, jo projekt razume kot krajinski projekt, v katerem sobivajo proizvodnja energije, biotska raznovrstnost in okoljska regeneracija. Fotovoltaična infrastruktura je umeščena v obstoječo topografijo z minimalnimi posegi v teren, s čimer ohranja značaj prostora in hkrati vzpostavlja novo krajinsko identiteto. Sončna elektrarna obsega 2.821 sončnih panelov s skupno instalirano močjo 2,15 MWp.
Ključno načelo projekta je dvojna raba prostora, ki območju omogoča, da hkrati deluje kot energetska infrastruktura in prostor za biološke dejavnosti. Zasnova predvideva možnost umestitve paviljona za čebelarstvo ob vhodu v območje, medtem ko vegetacija pod in med paneli ustvarja pogoje za opraševalce in lokalni ekosistem. Projekt omogoča tudi izvajanje ekstenzivne paše, ki bi lahko prispevala k vzdrževanju travnatih površin in biotske raznovrstnosti. Na ta način proizvodnja energije iz obnovljivih virov postaja del širšega ekološkega okvira, ki nekdaj nedostopna industrijska zemljišča ponovno povezuje z naravnimi procesi in prihodnjimi javnimi rabami.
“S tem se odpira ideja novega habitata – prostora, v katerem industrija, narava in infrastruktura niso več razumljene kot ločeni sistemi, temveč začnejo delovati skupaj." (Boštjan Vuga za Primorske novice, 2026)
Dolgoročna ambicija za Anhovo presega posamezen projekt. Predlaga nov model razvoja postindustrijskih območij, v katerem industrija ostaja prisotna, vendar deluje znotraj širšega ekološkega in družbenega okvira. S postopnim uvajanjem obnovljivih virov energije, obnovo habitatov, raziskovalnimi programi in javnimi prostori je Anhovo zamišljeno kot kraj, kjer proizvodnja, narava in skupnost ne tekmujejo več za prostor, temveč soustvarjajo skupno krajino.
V tem smislu preobrazba Anhovega ni zgolj lokalni projekt. Predstavlja raziskovanje načinov, kako se lahko industrijske regije v enaindvajsetem stoletju razvijajo iz zaprtih krajin proizvodnje in izkoriščanja virov v odprta okolja, ki podpirajo odpornost, biotsko raznovrstnost, znanje in skupno dobrobit.
Ime projekta: Jasa Solar Power Plant within the Alpacem Industrial Landscape, Anhovo
Avtorji: Sadar+Vuga
Naročnik: Enerton d. o. o.
Lokacija: Anhovo, Deskle, Slovenia
Leto: 2026
Površina: 22,576 m2
Arhitektura: Sadar+Vuga d.o.o.(Jurij Sadar, Boštjan Vuga, Miha Čebulj, Belén Villán Fernández, Matjaž Bahor, Jelisaveta Petrić)
Krajinska arhitektura: Studio AKKA (Ana Kučan Krajinska Arhitektura d.o.o.)
Foto: Alpacem in Sadar+Vuga
