LJUBLJANA, 31. marec 2026 - Skupnost socialnih zavodov Slovenije kot napačne in neutemeljene zavrača trditve Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da so domovi za starejše ob prehodu v nov sistem dolgotrajne oskrbe stanovalce neupravičeno razvrščali v višje kategorije, da bi prejeli višji pavšal. Skupnost prav tako nasprotuje predlogu ZZZS-ja, da se s 1. aprilom 2026 zniža višina mesečnega pavšala, ki se domovom plačuje za opravljene storitve, saj je ta prekinil dolgoletno sistematično podfinanciranje dejavnosti skrbi za starejše.
Število stanovalcev v najvišjih kategorijah v skladu z Zakonom o dolgotrajni oskrbi in podobno stanju pred prevedbo
Tabela za prevedbo stanovalcev ob prehodu v nov sistem dolgotrajne oskrbe je del sprejetega Zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta določa, da se stanovalci v I. kategoriji po Zakonu o socialnem varstvu (ZSV) prevedejo v 1. kategorijo dolgotrajne oskrbe. Stanovalci v II. kategoriji ZSV se prevedejo v 3. kategorijo dolgotrajne oskrbe, stanovalci kategorije III.a v 4. kategorijo dolgotrajne oskrbe ter stanovalci III.b in IV. kategorije ZSV v 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe.
Podatki po izvedbi prevedbe na dan 31. januar 2026 jasno kažejo, da število stanovalcev, ki so po prevedbi v najvišjih kategorijah dolgotrajne oskrbe, ne odstopa bistveno od števila stanovalcev v najvišjih kategorijah v prejšnjem sistemu po Zakonu o socialnem varstvu. Število stanovalcev v najvišji, 5. kategoriji dolgotrajne oskrbe je le malenkostno višje v primerjavi z najvišjima starima kategorijama (III.b in IV), medtem ko je število v drugi najvišji kategoriji dolgotrajne oskrbe (4.) celo občutno nižje kot v stari kategoriji III.a.
»Podatki jasno kažejo, da je bilo že v prejšnjem sistemu junija 2025 v najvišje kategorije (III.a in III.b ter IV.) uvrščenih približno 60,9 odstotka stanovalcev. Po prevedbi je bil v januarju delež stanovalcev v najvišjih kategorijah dolgotrajne oskrbe le malenkost višji, približno 61,8 odstotka, kar pa je tudi v skladu z dolgoročnimi trendi, saj se zdravstveno stanje stanovalcev s časom slabša,« je povedal Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
Višina pavšala omogoča razvoj dejavnosti
Skupnost socialnih zavodov Slovenije prav tako nasprotuje ad hoc spreminjanju višine pavšala brez vnaprej izdelane metodologije določanja cen storitev. Izvajalci dolgotrajne oskrbe namreč ocenjujejo, da sedaj določena višina pavšala pokriva dejanske stroške, ki nastajajo pri izvajanju storitev. V preteklosti večino časa ni bilo tako, saj je bila cena bivanja v domu za starejše zaradi političnih razlogov postavljena prenizko ter ni omogočala vzdržnega poslovanja in kadrovskega razvoja, vključno
z vzdrževanjem in obnovo objektov, zaposlovanjem v skladu z veljavnimi kadrovskimi normativi in razvojem dejavnosti kot celote.
