LJUBLJANA, 8. april 2026 - Skupščina Skupnosti socialnih zavodov Slovenije se je na današnji izredni seji opredelila do napačnih in neutemeljenih trditev predstavnikov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da so domovi za starejše ob prehodu v nov sistem dolgotrajne oskrbe stanovalce neupravičeno razvrščali v višje kategorije, da bi prejeli višji pavšal. Skupščina je prav tako sprejela več sklepov o nasprotovanju nenadnemu zniževanju višine pavšala za opravljene storitve dolgotrajne oskrbe, očitkih o ustvarjanju dobičkov, zavajajočih primerjavah stroškov med prejšnjim in novim sistemom dolgotrajne oskrbe ter nujnem sprejetju interventnega zakona.
SKLEP 1: Skupščina Skupnosti socialnih zavodov Slovenije odločno zavrača trditve, da je v novem sistemu dolgotrajne oskrbe bistveno večji delež uporabnikov uvrščen v najvišji kategoriji oskrbe, kot je bil v preteklosti. Skupščina ugotavlja, da je bila ključna predpostavka za pripravo finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da bo v najvišji (4. in 5.) kategoriji dolgotrajne oskrbe uvrščenih le 32 % uporabnikov, napačna, saj ni temeljila na dolgoletnih podatkih o strukturi uporabnikov v domovih za starejše.
V domovih za starejše že vrsto let prevladujejo uporabniki z najzahtevnejšimi potrebami po oskrbi in pomoči pri vsakodnevnih opravilih. Delež teh uporabnikov se v zadnjih 10 letih giblje med 55 in 60 %, zaradi podaljševanja življenjske dobe pa je mogoče pričakovati nadaljnjo rast. Za primerjavo: po isti metodologiji bi bilo leta 2016 v 4. in 5. kategorijo prevedenih 56,1 % stanovalcev, leta 2020 59 % stanovalcev, leta 2024 pa že 61,2 % stanovalcev. To jasno kaže, da predpostavka o 32 % ni bila realna.
Odstotek stanovalcev, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja uvrščeni v najzahtevnejšo zdravstveno nego, je razviden iz podatkov v spodnji tabeli. S temi podatki na podlagi poročil posameznih izvajalcev vsa leta razpolaga tudi ZZZS, in sicer na mesečni in letni ravni. Kot izhaja iz spodaj prikazanih podatkov, je v kategorijo najzahtevnejše zdravstvene nege ZN 3 v domovih za starejše uvrščenih skoraj 80 % vseh stanovalcev.
Tudi podatki o novih stanovalcih, ki so jih domovi sprejeli po uveljavitvi novega sistema, kažejo, da so ti na vstopnih točkah na centrih za socialno delo v večinskem deležu uvrščeni v najvišji kategoriji (4. in 5.) dolgotrajne oskrbe. Prav tako so uporabniki, ki trenutno pridejo v dom po Zakonu o socialnem varstvu, večinsko (več kot 50 %) uvrščeni v najvišje kategorije oskrbe. Pri tem je treba poudariti, da so lanskoletno prevedbo kategorij pri obstoječih uporabnikih v domovih za starejše na podlagi Zakona o dolgotrajni oskrbi opravili na vstopni točki CSD Ljubljana, in ne izvajalci dolgotrajne oskrbe.
SKLEP 2: Skupščina nasprotuje nenadnemu in nesistemskemu spreminjanju višine pavšala za opravljene storitve dolgotrajne oskrbe brez vnaprej določene in jasne metodologije. Znižanje višine pavšala brez predhodne analize in brez jasnih podatkov o elementih za oblikovanje cen je nedopustno in ogroža dostopnost in kakovost storitev dolgotrajne oskrbe ter finančno stabilnost sistema kot celote. Ad hoc spreminjanje pavšala prav tako resno posega v pravno varnost izvajalcev, onemogoča odgovorno poslovno načrtovanje in otežuje kadrovsko stabilizacijo.
Skupnost socialnih zavodov Slovenije kot strokovno združenje vseskozi zagovarja stališče, da mora višina plačila za opravljene storitve dolgotrajne oskrbe temeljiti prvenstveno na dejanskih potrebah uporabnikov in strokovnih izhodiščih. Ne moremo pristati na pritiske različnih interesnih skupin, ki si že vseskozi prizadevajo znižati javna sredstva za zagotavljanje storitev dolgotrajne oskrbe, in to ne glede na posledice, ki jih te prinašajo za uporabnike in njihove svojce. Ti pritiski so bili v preteklosti tudi glavni razlog, da smo na nov sistem dolgotrajne oskrbe z virom financiranja čakali tako dolgo.
Nepredvidljiva in ad hoc zniževanja financiranja dolgotrajne oskrbe brez vnaprej izdelane metodologije določanja cen storitev ogrožajo dostopnost in kakovost storitev dolgotrajne oskrbe. Brez zadostnih finančnih sredstev storitev, ki jih državljanom zagotavlja Zakon o dolgotrajni oskrbi, ne bo mogoče izvajati v predvidenem obsegu, saj izvajalci ne bodo imeli finančnega vira za zaposlitev delavcev, ki jih za to potrebujejo.
Poleg tega razpoložljivi podatki iz analize stanja sistema dolgotrajne oskrbe kažejo, da razlog za posege v višino pavšalov ni v dejanskem pomanjkanju finančnih sredstev. Nasprotno, kumulativni finančni načrti so bili oblikovani na ravni, ki presega dejansko realizacijo izdatkov, zlasti na področju dolgotrajne oskrbe na domu, kjer se storitve zaradi pomanjkanja izdanih odločb in izvajalcev niso izvajale v predvidenem obsegu.
To pomeni, da ključni problem sistema ni v višini razpoložljivih sredstev, temveč v njegovi operativni neučinkovitosti, saj uporabniki do storitev sploh ne pridejo. Posledično prihaja tudi do nesprejemljivih situacij, ko uporabniki hkrati dražje plačujejo storitve po Zakonu o socialnem varstvu in prispevek za dolgotrajno oskrbo, pravic iz novega sistema pa zaradi operativne neučinkovitosti in prevelike birokratizacije ne morejo koristiti, poleg tega je novim upravičencem onemogočena pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo, s katerim so si lahko do 1.12.2026 pomagali pri plačevanju dodatne oskrbe, ki jo morajo sedaj plačevati sami. Takšno stanje kaže, da je sistem prekomerno administrativno zapleten in v praksi ne zagotavlja pravočasnega dostopa do storitev, kar bi moral biti njegov temeljni namen.
SKLEP 3: Skupščina zahteva, da se vse spremembe višine pavšalov sprejemajo izključno na podlagi predhodno izvedenih, javno predstavljenih in strokovno utemeljenih analiz ter jasne metodologije. Vsak tovrsten poseg mora predvideti in upoštevati posledice za uporabnike dolgotrajne oskrbe, zaposlene, ki te storitve izvajajo, in celoten sistem dolgotrajne oskrbe.
Znižanje pavšala je bilo izvedeno pred izvedbo analiz, kar kaže na neustrezen proces odločanja. Posebej zaskrbljujoče je, da je Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije dne 31. 3. 2026 sprejela sklep: »Skupščina poziva Ministrstvo za solidarno prihodnost k podrobnejši analizi kalkulativnih elementov izračuna pavšalnih cen in k obrazložitvi višine posameznih elementov. Poročilo se pripravi do naslednje seje skupščine, ki bo 23. aprila 2026.«
Kljub temu je Ministrstvo za solidarno prihodnost že isti dan pristopilo k znižanju pavšala, kar pomeni, da je bila odločitev sprejeta brez predhodne zahtevane analize in pojasnil. Takšno ravnanje kaže na nespoštovanje dogovorjenih postopkov in strokovnih izhodišč.
V naglici so bile popolnoma prezrte posledice za uporabnike in zaposlene v sistemu dolgotrajne oskrbe. Med drugim to pomeni, da se bo že tako slab kadrovski položaj v domovih za starejše še poslabšal, saj se bodo znižala sredstva za nagrajevanje delovne uspešnosti zaposlenih, ki ob pomanjkanju delavcev opravljajo dodatne naloge in tako pomagajo pri blaženju kadrovske krize. Posledice takšnih odločitev se bodo odrazile tudi na zmanjšani zmožnosti zaposlovanja novih delavcev, zagotavljanja nadomeščanj, ohranjanja obstoječih zaposlenih ter preprečevanja preobremenjenosti in izgorelosti zaposlenih, kar bo neposredno vplivalo na varnost, kontinuiteto in kakovost oskrbe uporabnikov.
Skupščina nasprotuje nepredvidljivemu spreminjanju temeljnih finančnih pogojev izvajanja javne službe brez vnaprej znanih pravil, brez prehodnih rokov ter brez ocene posledic za uporabnike, zaposlene in poslovanje izvajalcev. Skupščina zato zahteva javno predstavitev metodologije za oblikovanje višine pavšala, ki mora zajeti razkritje vseh kalkulativnih elementov, ponderjev, vhodnih predpostavk, simulacij po posameznih kategorijah ter oceno posledic za izvajalce dolgotrajne oskrbe v instituciji. Brez popolne preglednosti vhodnih podatkov in učinkov sprememb ni mogoče govoriti o strokovno preverljivi in legitimni določitvi cen.
SKLEP 4: Skupščina odločno zavrača namigovanja o ustvarjanju dobičkov na račun javnih sredstev. Vsi izvajalci v javni mreži izvajajo javno službo v reguliranem okolju, kjer cene določa država, presežki nad odhodki pa se morajo porabiti za izvajanje dejavnosti. Navajanje višine sredstev na računih izvajalcev v absolutnih zneskih je zavajajoče, saj ne odraža njihovega dejanskega finančnega položaja. Ta sredstva niso prosta ali namenjena ustvarjanju dobička, temveč predstavljajo nujno likvidnost za tekoče poslovanje, vključno z izplačili plač, poravnavo obveznosti do dobaviteljev ter zagotavljanjem nemotenega izvajanja storitev.
Poleg tega so ta sredstva pogosto časovno vezana na prihodnje obveznosti (npr. vlaganja, večja vzdrževalna dela, odpravnine, regres), zato njihova višina sama po sebi ne pomeni presežka, ki bi bil na voljo za drugačne namene. Interpretacija teh sredstev brez upoštevanja strukture stroškov, dinamike financiranja in zakonskih omejitev daje napačen vtis o poslovanju izvajalcev ter neupravičeno vzbuja dvom v namensko porabo javnih sredstev.
SKLEP 5: Skupščina ugotavlja, da je primerjanje stroškov brez upoštevanja bistvenih razlik med prejšnjim in novim sistemom zavajajoče. Skupščina podpira izvedbo analiz in revizij sistema dolgotrajne oskrbe, vendar morajo biti te strokovno utemeljene in celovite ter morajo odražati dejansko stanje. Primerjava med povprečno ceno oskrbe v starem in novem sistemu, kjer sta se v javnosti med drugim navajala zneska 1323 EUR in 2800 EUR, je zavajajoča, saj ne gre za povsem primerljive podatke. Prejšnja cena oskrbe ni odražala dejanskih stroškov izvajanja storitev, temveč je bila sistematično podcenjena (najmanj za približno 300 EUR na uporabnika).
Hkrati je v zadnjem obdobju prišlo do več pomembnih sistemskih sprememb: uveljavljena je bila plačna reforma, ki je bila prej delno sofinancirana iz proračuna, prav tako so se postopoma uveljavljali tudi kadrovski normativi in višji standardi izvajanja storitev, ki so bili določeno obdobje prav tako sofinancirani iz proračuna, v novem sistemu pa niso več. Skupščina prav tako opozarja, da morajo vse primerjave med prejšnjim in novim sistemom temeljiti na dejstvu, da je bila dolga leta cena za bivanje v domu za starejše po Zakonu o socialnem varstvu zaradi političnih razlogov postavljena prenizko ter ni omogočala vzdržnega poslovanja in kadrovskega razvoja, vključno z vzdrževanjem in obnovo objektov, zaposlovanjem v skladu z veljavnimi kadrovskimi normativi in razvojem dejavnosti kot celote.
Današnje cene zato ne pomenijo »podražitve« v klasičnem smislu, temveč predvsem postopno približevanje realni ceni storitve, ki omogoča stabilno in varno izvajanje dolgotrajne oskrbe. Z vrnitvijo v sistematično podfinanciranost dejavnosti skrbi za starejše bi prelomili vse obljube in obete, ki so bili podani tako trenutnim kot bodočim uporabnikom dolgotrajne oskrbe ob vzpostavljanju novega sistema.
SKLEP 6: Skupščina zahteva takojšen interventni zakonski poseg v sistem dolgotrajne oskrbe, ki mora nasloviti pospešitev odločanja ter pravni položaj novih uporabnikov vključno z jasnimi pravila financiranja v času do izdaje odločb oziroma v primeru sprememb v stanju uporabnika. Skupnost je Vlado RS že večkrat opozorila, da je treba interventno rešiti določene izzive, ki jih osnovni zakon ter dva interventna posega (ZDosk-1B ter ZUOPCSD) nista uspela urediti. V te postopke morajo biti vključeni vsi deležniki, da bo dolgotrajna oskrba kot celosten sistem postala učinkovitejša in bolj dostopna.
Sistem dolgotrajne oskrbe je treba debirokratizirati ter odpraviti dolgotrajne in prezapletene postopke (tudi z ukinitvijo odločb o vstopu v sistem dolgotrajne oskrbe), saj ti zavirajo pravočasen dostop do zakonsko zagotovljenih pravic ter povzročajo neenakost med uporabniki. Nemudoma in še pred oblikovanjem nove vlade je treba sprejeti interventne ukrepe, ki bodo omogočili pohitritev izdajanja odločb o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, uredili takojšnjo spremembo kategorije dolgotrajne oskrbe ob spremembi potreb uporabnika ter odpravili nevzdržno stanje, ki zaradi dolgega čakanja na odločbe uporabnike sili, da v dom za starejše odidejo na podlagi Zakona o socialnem varstvu, kar je zanje občutno dražje. Prav tako je treba urediti varovalke, bi bodo onemogočale ad hoc posege v cene storitev dolgotrajne oskrbe brez predhodnih analiz, javno predstavljene metodologije in ustreznega prehodnega obdobja.
Več na www.ssz-slo.si
Foto: Getty Images/Maskot
