Ljubljana, 4. februarja 2026 - Po odločbi Ustavnega sodišča imajo odločevalci novo priložnost, da javni zdravstveni sistem izboljšajo ter razmislijo, kako uporabiti vse zdravstvene delavce in kapacitete z namenom lažjega in hitrejšega dostopa pacientov do dobrega in dosegljivega zdravstva. Ali je potrebno javno zdravstvo definirati, kot je urejeno v večini evropskih držav, le po sistemu financiranja, ali ohranimo tudi javno organiziranost zdravstvenih zavodov.

V primeru javno organiziranega javnega zdravstva (trenutno v Sloveniji) je nemudoma potrebno omogočiti javnim zavodom večjo fleksibilnost in avtonomnost pri delu. To bi lahko omogočil tudi prenovljen Zakon o javnih zavodih. Bolnišnice in zdravstveni zavodi so s koncesionarji v neenakovrednem položaju, saj poslujejo skadno z Zakonom o javnih zavodih, koncesionarji pa skladno z Zakonom o gospodarskiih družbah. Javno zdravstvo se ob deseti obletnici urgentnih centrov lomi na urgenci, ki je najbolj zahtevna zdravstvena dejavnost in zahteva ločeno mesto v javnem zdravstvu.

Zdravstvo je kompleksen sistem, k njegovemu reševanju je potrebno pristopit z dialogom z zdravniki, ki težave javnega zdravstva živijo vsakodnevno. Slovenska medicinska akademija s Slovenskim zdravniškim društvom in Zdravniško zbornico Slovenije je pripravila pregled delovnih obremenitev uregntnih centrov po Sloveniji in ugotovila, da je potrebno: smiselno regulirati napotitve v urgentne centre, izboljšati delovne razmere v urgentnih centrih in olajšati sprejemanje bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, na ustrezne hospitalne oddelke. Poročilo in predlogi možnih ukrepov za izboljšanje stanja bodo objavljeni v Zdravniškem vestniku.

Smiselna bi bila dokončna vzpostavitev mreže urgentnih centrov in satelitskih urgentnih centrov s primerno opremo. Vsi zdravniki so dožni participirati v urgentnih centrih, kar bi bil tudi pogoj za podaljšanje licence. Prav tako bi morali vsi sodelovati v neprekinjenem zdravstvenem varstvu. Delo zdravnika bi moralo biti vezano tudi na delovišče, zahtevnost dela, strokovno avtonomijo, odgovornost ter ne le na plačilni razred. Plačilo za opravljeno storitev pa bi moralo slediti bolniku. Brez močnih javnih zdravstvenih zavodov ni dolgoročno dostopnega, solidarnega in pravičnega zdravstvenega sistema, katerega del morajo biti tudi vrhunski strokovnjaki. Zato moramo narediti vse, da ohranimo javno zdravstvo z vrhunskimi strokovnjaki, ki delujejo v javnih zdravstvenih zavodih.

Govorci: prof. dr. Radko Komadina, dr. med., (uvodničar), predsednik SZD; prim. asist. Vojko Didanovič, dr. med., MAFA, Glavni Strokovni svet SZD, prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med. (uvodničar), predsednik SMA. prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., SMA, asist. Matej Gajšek, dr. med., predstojnik Urgentnega centra Celje.

Slovensko zdravniško društvo

Foto: CLARK