Včeraj je na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS – Soča (URI – Soča) potekalo slavnostno srečanje ob 50 letnici začetkov razvoja rehabilitacijske psihologije znotraj inštituta. Visoki jubileji, ki jih letos praznujejo v URI – Soča, in nekatere rehabilitacijske stroke znotraj inštituta, pričajo o dolgoletni visoki kakovosti rehabilitacijske oskrbe v Sloveniji.
Na svečanem srečanju so prisotne nagovorili direktor URI – Soča, mag. Robert Cugelj, doc. dr. Robert Masten, predstojnik Katedre za klinično psihologijo in mag. Sana Čoderl, predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije. S pismom je zbrane prav tako nagovorila dr. Vlasta Zabukovec, predsednica Društva psihologov Slovenije. Strokovno delo psihologov v rehabilitaciji je predstavil dr. Dare Kovačič. Sodelavci, ki so ustvarjali temelje psihološke rehabilitacije, dr. Tone Brejc, dr. Vesna Radonjič Miholič, Manica Razgoršek in Darja Lobe pa so predstavili temeljni pomen psihološke rehabilitacije in pregled razvoja stroke znotraj inštituta. Dogodka se je udeležil tudi Borut Hrovatin, ki se je leta 1964 zaposlil na zavodu kot prvi psiholog.
Celovit proces rehabilitacije se je skozi leta razvil do te mere, da pri rehabilitaciji sodelujejo različne stroke, ki pacientu povečajo, obnovijo ali nadomestijo zmanjšane zmožnosti in dosežejo čim večjo telesno, duševno, družbeno, poklicno in ekonomsko samostojnost, družbeno vključenost in sploh blagostanje ter kakovost življenja. Med strokami, ki so se z leti delovanja pod streho zavoda razvile v samostojno vedo, je tudi rehabilitacijska psihologija. Psihologi so nepogrešljiv del podpore pacientu in njegovi družini med in tudi po končanem procesu rehabilitacije, ko se pacient vrača v samostojno življenje. Posledice hujših bolezni ali poškodb lahko posameznika in njegove bližnje dolgotrajno prizadenejo na različnih področjih njegovega doživljanja, nekatere lahko ostajajo tudi trajno.
V klinično-psihološkem delu se prepletata diagnostika in terapevtsko delo. S svojimi spoznanji in osebnim odnosom pa prispeva psiholog k boljšemu razumevanju bolnikovih potreb, čustvovanja in vedenja tudi drugim terapevtom. Veliko bolnikov potrebuje psihološko pomoč tudi po končanem procesu rehabilitacije, ko dojamejo bolezen oz. poškodbo, njene posledice ter vse razsežnosti le-teh. Aktivirajo se stiske povezane z zaposlitvijo, družinskimi ter drugimi socialnimi odnosi idr. Psihološka obravnava tako v prenesenem pomenu predstavlja most med boleznijo in zdravjem, med razumevanjem bolnikovih potreb in stališč ter pričakovanji in morda celo predsodki drugih v njegovem okolju.
Rehabilitacijska psihologija je začela svoj razvoj leta 1964 z zaposlitvijo prvega psihologa Boruta Hrovatina. Psihološka obravnava je postala sestavni del programov rehabilitacije naprej pri bolnikih s poškodbo hrbtenjače, nato še pri bolnikih po možganski kapi. Sčasoma je bila psihološka obravnava dostopna vsem bolnikom, ki so bili sprejeti na zavod. Trenutno URI – Soča zaposluje 20 psihologov, ki so del rehabilitacijskega tima.
Za dodatni, zadosten in zadovoljiv nadaljnji razvoj psihološke stroke v rehabilitaciji pa je najpomembneje zagotoviti dovolj psihologov v posameznih programih ter širiti programe skladno z dolgoročnimi cilji celostne rehabilitacije in potrebami uporabnikov rehabilitacijskih program.
