15. 4. 2026 - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je Vladi RS posredovala predlog za razširitev seznama dejavnosti, ki so upravičene do ukrepa delnega povračila nadomestila plače za skrajšan delovni čas. Na podlagi analize GZS predlaga, da se na seznam vključi tudi del lesne industrije C16 – obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja (razen pohištva), saj se tudi v tej panogi kažejo znaki zaostrovanja razmer in tveganja za izgubo delovnih mest.
Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS, poudarja: »Shema skrajšanega delovnega časa je namenjena temu, da podjetja v začasnih in nepredvidljivih okoliščinah ohranijo zaposlene in znanje. Zaradi aktualnega dogajanja, povezanega z vojno na Bližnjem vzhodu, je del lesne industrije izpostavljen velikemu padcu proizvodnje in prodaje. Število zaposlenih se znižuje. Predlagamo, da se seznam upravičenih dejavnosti uporabe ukrepa skrajšanega delovnega časa zato nujno razširi tudi na lesno industrijo.« Ob tem dodaja, da je v Avstriji pristojno ministrstvo podjetjem iz te dejavnosti možnost sofinanciranja skrajšanega delovnega časa že odobrilo.
Industrijska proizvodnja v dejavnosti C16 se je v obdobju 2021–2025 v povprečju zmanjševala za 3,9 % na leto. Zaradi zalivske krize in s tem povezanega izpada prometa s kupci iz zalivskih držav, ki so bili pomembni odjemalci premijske hlodovine in obdelanega lesa, so se razmere v dejavnosti izrazito poslabšale. V prvih dveh mesecih leta 2026 je bila medletno nižja za 5,9 %, kar pomeni poglobitev padca. Število delovno aktivnih v lesni industriji (brez proizvodnje pohištva) se že od oktobra 2022 (približno 9.000) zmanjšuje. Januarja 2026 je padlo pod 8.200, kar kaže na pritisk zaradi pomanjkanja surovine in novih naročil. Prodaja se je v prvih dveh mesecih leta 2026 skrčila za 2,1 %; na tujih trgih je upadla kar za 8,6 %. Večina družb v dejavnosti je malih in srednje velikih, pri čemer nobena ne presega 100 mio EUR prodaje.
Koristnost sheme skrajšanega delovnega časa, pri čigar vzpostavitvi je GZS aktivno sodelovala s predlogi rešitev, se v praksi že potrjuje. Ukrep namreč podjetjem pomaga premostiti začasne motnje v poslovanju ter ohraniti znanje, kadre in delovna mesta. Po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z začetka aprila je bilo izplačanih že približno 205.000 EUR delnega povračila nadomestila plače, s čimer je bilo podprtih več kot 1.600 delovnih mest.
