17. 4. 2026 - Kljub januarskemu dvigu minimalne plače in lanski uvedbi zimskega regresa
potrošnja v Sloveniji upada. Prihodki v trgovini na drobno so se v začetku leta 2026 občutno znižali, najbolj izrazito prav v segmentu živil. Potrošniki ravnajo bolj preudarno, pogosteje tehtajo razmerje med ceno in kakovostjo, vse več nakupov pa se seli v sosednje države. To je zaskrbljujoč signal, da zgolj pritisk na rast plač ne bo zadostoval za obnovo kupne moči gospodinjstev.
V takšnih razmerah je predlog interventnega zakona, ki so ga minuli teden vložile stranke tako imenovanega tretjega bloka, pravočasen odziv. Prinaša konkretne razbremenitve za prebivalstvo in ukrepe za krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. »V negotovih geopolitičnih razmerah, ko se soočamo z rastjo cen energentov, transporta, surovin in mineralnih gnojil, potrebujemo hitre in konkretne odzive. Na TZS zato podpiramo predlog zakona za razvoj Slovenije,« poudarja predsednica TZS mag. Mariča Lah.
Med ključnimi ukrepi podpiramo sistemsko znižanje DDV na osnovna živila s sedanjih 9,5 odstotka na 5 odstotkov. Odliv kupne moči v tujino namreč ni več omejen le na območja ob italijanski meji, temveč postaja vseslovenski problem. Italija, Hrvaška in Madžarska za nekatera osnovna živila že uporabljajo 5-odstotno stopnjo DDV, Avstrija pa bo z junijem 2026 uvedla 4,9-odstotno stopnjo. Dokler slovenska stopnja ostaja višja, izgubljajo domači trgovci, njihovi dobavitelji in državni proračun.
V javnosti so se sicer pojavili očitki, da bi se znižanje DDV prelilo v višje marže trgovcev in ne v nižje maloprodajne cene. Na TZS poudarjamo, da je slovenski trg živil izrazito konkurenčen, med trgovskimi verigami poteka stalna cenovna tekma, v kateri si nihče ne more privoščiti, da bi davčno razbremenitev zadržal zase. Prvi, ki bo cene znižal, bo pridobil tržni delež. Konkurenca je zato najmočnejši mehanizem, ki zagotavlja, da ukrep doseže potrošnike.
»Dodatno varnost zagotavljajo obstoječi regulatorni mehanizmi, kot sta popis zalog ob spremembi davčne stopnje in sistem davčnih blagajn, ki omogočata učinkovit nadzor nad prenosom sprememb DDV v maloprodajne cene,« pojasnjuje izvršna direktorica TZS Mija Lapornik. Drugi sklop predloga naslavlja stroške dela. Na TZS že vrsto let opozarjamo, da realne plače v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti. Letos naj bi bil ta razkorak še posebej izrazit: napovedani 4-odstotni rasti plač sledi zgolj 2-odstotna rast produktivnosti. Gre za dolgoročen vzorec, ki slabi konkurenčnost gospodarstva in odvrača investicije. Ukrepi za razbremenitev dela so zato nujni za ohranjanje delovnih mest in krepitev privlačnosti Slovenije kot poslovnega okolja, poudarja predsednica TZS mag. Mariča Lah.
Predlog zakona prinaša tudi zmanjšanje administrativnih bremen ter večjo stabilnost in predvidljivost poslovnega okolja. To so pogoji, v katerih se lahko gospodarstvo okrepi, ustvarjajo se nova delovna mesta in odpirajo možnosti za nove investicije. V takšnem okolju postane mogoč tudi učinkovit socialni dialog, ki vodi do dolgoročno vzdržnih rešitev za gospodarsko in družbeno blaginjo Slovenije.
