21. april 2026 - Evropska energetska varnost danes ni ogrožena zaradi fizičnega pomanjkanja energentov, temveč zaradi geopolitičnih tveganj, ki lahko v zelo kratkem času sprožijo nove cenovne šoke, poudarja stroka. Prav vprašanja energetske varnosti, zanesljivosti dobav in odpornosti sistema bodo v ospredju razprav na Vseslovenski energetski konferenci – VEK26, ki jo 26. in 27. maja v Cankarjevem domu organizirata Slovensko združenje za energetiko (SZE) in Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRE-CIRED.
»V času, ko globalne geopolitične napetosti, cenovna nihanja in podnebni pritiski znova razkrivajo krhkost energetskih sistemov, postaja jasno: energetski prehod ni več samo vprašanje podnebnih ciljev, temveč vprašanje odpornosti, stabilnosti in družbene odgovornosti,« poudarja mag. Dejan Koletnik, predsednik Slovenskega združenja za energetiko (SZE). »Energetska varnost ni več samoumevna. Energetski prehod mora biti učinkovit, pravičen in odporen hkrati. Ne gre le za tehnologije, temveč za pametno rabo energije, pregledne in odgovorne naložbe ter za razumevanje, da je energija tudi gospodarska in socialna kategorija. Napačnih ali prehitrih odločitev si ne moremo in ne smemo privoščiti.«
Podobno razmišlja mag. Marko Hrast, predsednik Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE‑CIRED: »Evropa je v zadnjih letih pogosto uvajala cilje in rešitve hitreje, kot jih je energetski sistem zmožen prenesti. Danes se moramo vrniti k osnovam: stabilnosti omrežja, zanesljivosti oskrbe in uravnoteženemu miksu virov. Stroka mora ostati most med politiko, gospodarstvom in družbo — brez tega mostu energetski prehod ne bo uspešen.«
Razprave, ki bo zaznamovale prihodnja desetletja
Štirje vabljeni strokovnjaki bodo naslovili najaktualnejše energetske teme današnjega časa. »Quo vadis, slovenska energetika?«, se bo spraševal mag. Aleksander Mervar, predsednik Energetske zbornice Slovenije, ki ima edinstven vpogled v slovenski energetski sistem. Ključni regulatorni izzivi, investicijske potrebe, nujnost usklajenega delovanja sektorjev in priložnosti, ki jih prinaša energetski prehod, bodo glavni poudarki njegovega predavanja.
Prof. dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete UL bo osvetlil ekonomske in družbeno-politične vidike energetskega prehoda v spremenjenem geopolitičnem okolju. Poseben poudarek bo namenil vlogi Slovenije in Evropske unije pri oblikovanju stabilnega, predvidljivega in verodostojnega institucionalnega ter fiskalnega okvira, ki bo omogočal dolgoročne razvojne naložbe in prehod novih tehnologij iz pilotnih projektov v široko uporabo.
Direktor Elektroinštituta Milan Vidmar dr. Uroš Kerin bo odprl vprašanje, kje se danes v resnici odloča o odpornosti in razvoju energetskega sistema: ne na ravni ciljev, temveč na ravni investicij, obratovanja, upravljanja sredstev ter regulatornih in političnih okvirjev. Povsod tam, kjer se načrti prvič srečajo s prakso – kajti razkorak med ambicijo in realnostjo se ne meri v strategijah, pač pa v posledicah odločitev. Energetski prehod: vprašanja, ki jih ne smemo preskočiti pa bo tema predavanja generalnega direktorja Plinovodov mag. Matije Bitenca. Njegov nastop bo ponudil širši kontekst sprememb, ki preoblikujejo globalni, evropski in slovenski energetski prostor, ter izpostavil vprašanja, na katera moramo odgovoriti pravočasno in odgovorno. VEK26 bo zato odlična priložnost za svež, strateški razmislek in povezovanje stroke.
Forum mladih: kakšno energetsko prihodnost želimo
Ko razmišljamo o energetski prihodnosti, razmišljamo tudi o ljudeh, ki jo bodo uresničili. Zato bo konferenca VEK26 odprla prostor tudi mladim in v skupen dialog povezala dijake, študente, mlade strokovnjake, industrijo, raziskovalce in odločevalce. »Mladi bodo predstavili svojo vizijo energetske prihodnosti, strokovna javnost pa bo lahko neposredno slišala, kako oni vidijo izzive, priložnosti in svoje potrebe. Skupaj bomo iskali odgovore na dve bistveni vprašanji: kakšno energetsko prihodnost
želimo graditi do leta 2050 in kdo jo bo soustvarjal – s kakšnimi znanji, kompetencami in vrednotami,« poudarjata soustvarjalki Foruma mladih Ljupka Vrteva, inženirka leta 2023, ter Mojca Drevenšek iz Partnerstva EPIK, zavoda za kadre v energetiki.
Na treh omizjih bodo prvi dan konference predstavniki industrije, raziskovalnih institucij, civilne družbe in regulatorjev razpravljali o energetski učinkovitosti, prepletenosti energetike z družbo ter odpornosti energetskega sistema, s poudarkom na praktičnih izkušnjah ter večplastnih strokovnih vpogledih. V sekcijah prvega in drugega dne pa bodo udeleženci na kar 64 predstavitvah strokovnih prispevkov dobili odličen uvid v najnovejša tehnična, akademska in razvojna spoznanja s področij energetskih tehnologij, učinkovitosti, trga, upravljanja in družbenih vidikov energetike. Odprli bodo priložnosti za poglobljene strokovne razprave o konkretnih rešitvah.
Pri oblikovanju prihodnosti energetike so ključnega pomena razprave na VEK26 o energetski učinkovitosti, odpornosti in pravičnosti ter o prepletenosti energetskega trga z glavnimi dejavnostmi družbe.
Nekaj vprašanj, ki odpirajo razpravo:
Vprašajmo se, ali je precejšnja politična in tudi deloma strokovna podpora za gradnjo drugega bloka JEK2 utemeljena, če vemo, da je to objekt (1000 MW in več) s prenizko energetsko učinkovitostjo (cca. 35 %), in bi zahteval dodatno, rezervno 500-MW elektrarno (plinsko ali baterijo) zaradi pravil obratovanja elektroenergetskega sistema v evropski interkonekciji. Te dodatne stroške, ki podražijo skupno vrednost naložbe, je treba prav tako upoštevati pri skupnem strošku investicije v JEK2.
Ali se zavedamo vseh finančnih tveganj pri gradnji JEK2? Garancija države za JEK2 bi bila v višini letnega državnega proračuna (kar je okvirno 25 % BDP ali 10-letni proračun za zdravstvo). Ali je tolikšno tveganje za Slovenijo sprejemljivo? V primeru večjih zamud in podražitev – te so bile v zadnjem desetletju stalnica gradenj skoraj vseh jedrskih elektrarn v veliko večjih državah od naše – bi Slovenija lahko prišla v neugoden položaj, ki bi bil veliko zahtevnejši od cen elektrike na evropskem trgu.
Zakaj bolj resno ne obravnavamo možnosti, ki bi bile bolj primerne za Slovenijo, npr. SMR z močjo do 300 MW z možnostjo odjema toplote? To bi bistveno povečalo energetski izkoristek, zmanjšalo tveganja in zgradilo odporen, trajnosten energetski sistem, ki bi ustrezal velikosti Slovenije?
Zakaj v Sloveniji že dolgo ne izdelujemo energetskih strategij, ki bi upoštevale več parametrov negotovosti in omogočile optimalen energetski razvoj? NEPN ni energetska strategija, temveč eden od evropskih dokumentov. Lastna strategija bi upoštevala več parametrov negotovosti in omogočala hitrejše reakcije na motnje oskrbe ter globalne energetske in okoljske razmere.
Vse to in še veliko več bo naslovila Vseslovenska energetska konferenca. Lepo vabljeni!
OGLEJTE SI CELOTEN PROGRAM: https://vseslovenska.si/program-vek-2026/
