ŽENEVA/NEW YORK, 18. MAREC 2026 – Leta 2024 je na globalni ravni po danes objavljenih ocenah pred svojim petim rojstnim dnem umrlo približno 4,9 milijona otrok, med njimi 2,3 milijona novorojenčkov. Večino teh smrti bi bilo mogoče preprečiti z že uveljavljenimi, cenovno dostopnimi ukrepi in dostopom do kakovostnega zdravstvenega varstva.
Po najnovejšem poročilu se je število smrti otrok, mlajših od pet let, od leta 2000 zmanjšalo za več kot polovico. Vendar pa se je od leta 2015 hitrost zmanjševanja smrtnosti otrok upočasnila za več kot 60 odstotkov. Aktualno poročilo ponuja doslej najbolj jasno in podrobno sliko o tem, koliko otrok, mladostnikov in mladih umre, kje umrejo in – prvič – v celoti vključuje ocene vzrokov smrti.*
Poročilo prvič ocenjuje tudi smrti, neposredno povezane s hudo akutno podhranjenostjo, in ugotavlja, da je leta 2024 zaradi nje umrlo več kot 100.000 otrok, starih od 1 do 59 mesecev (kar predstavlja 5 odstotkov). Dejanski obseg je še večji, saj podhranjenost oslabi imunski sistem otrok in poveča tveganje za smrt zaradi pogostih otroških bolezni. Podatki o smrtnosti pogosto ne zajamejo hude akutne podhranjenosti kot osnovnega vzroka smrti, v to oceno pa niso vključeni novorojenčki, mlajši od enega meseca, kar pomeni, da je breme tega zdravstvenega stanja verjetno precej podcenjeno. Med državami z največjim številom neposrednih smrti zaradi hude akutne podhranjenosti so Pakistan, Somalija in Sudan.
Smrti novorojenčkov predstavljajo skoraj polovico vseh smrti otrok, mlajših od pet let, kar kaže na počasnejši napredek pri preprečevanju smrti ob rojstvu. Glavni vzroki smrti med novorojenčki so zapleti zaradi prezgodnjega rojstva (36 odstotkov) in zapleti med porodom (21 odstotkov). Pomembni vzroki za smrt so tudi okužbe, vključno z neonatalno sepso, ter prirojene nepravilnosti.
Po prvem mesecu življenja so glavni vzroki smrti nalezljive bolezni, kot so malarija, driska in pljučnica. V tej starostni skupini največ otrok umre zaradi malarije (17 odstotkov), pri čemer se večina smrti zgodi na endemičnih območjih podsaharske Afrike. Po velikem upadu smrtnosti med letoma 2000 in 2015, pa se je napredek v zadnjih letih upočasnil. Smrti so še vedno skoncentrirane v nekaj endemičnih državah, kot so Čad, DR Kongo, Niger in Nigerija, kjer konflikti, podnebni šoki, invazivni komarji, odpornost na zdravila in drugi biološki dejavniki še naprej vplivajo na dostop do preventive in zdravljenja.
Smrtnost otrok ostaja geografsko zelo neenakomerno porazdeljena. Leta 2024 je podsaharska Afrika predstavljala 58 odstotkov vseh smrti otrok, mlajših od pet let. V tej regiji je devet glavnih nalezljivih bolezni povzročilo 54 odstotkov vseh smrti v tej starostni skupini. V Evropi in Severni Ameriki ter v Avstraliji in Novi Zelandiji ta delež znaša 9 oziroma 6 odstotkov. Te izrazite razlike odražajo neenak dostop do preverjenih življenjsko pomembnih intervencij.
V Južni Aziji, ki predstavlja 25 odstotkov vseh smrti otrok, mlajših od pet let, smrtnost v veliki meri povzročajo zapleti v prvem mesecu življenja – vključno s prezgodnjim porodom, pomanjkanjem kisika ob rojstvu in poškodbami, prirojenimi nepravilnostmi ter neonatalnimi okužbami. Ti vzroki, ki bi jih bilo večinoma mogoče preprečiti, poudarjajo nujno potrebo po vlaganjih v kakovostno predporodno oskrbo, usposobljeno zdravstveno osebje ob porodu, oskrbo majhnih in bolnih novorojenčkov ter osnovne storitve za novorojenčke.
Države, ki se spopadajo z nestabilnimi razmerami in konflikti, še naprej nosijo nesorazmerno velik delež bremena. Otroci, rojeni v takšnih okoljih, imajo skoraj trikrat večjo verjetnost, da umrejo pred svojim petim rojstnim dnem kot otroci drugje. Poročilo ugotavlja tudi, da je leta 2024 umrlo približno 2,1 milijona otrok in mladih, starih od 5 do 24 let. Med mlajšimi otroki ostajajo glavni vzroki nalezljive bolezni in poškodbe, medtem ko se v adolescenci tveganja spremenijo: samomor je glavni vzrok smrti med dekleti, starimi od 15 do 19 let, prometne nesreče pa med fanti v tej starostni skupini.
Spremembe v globalnem razvojnem financiranju – vključno z nižanjem razpoložljivih sredstev za pomoč – vse bolj pritiskajo na ključne programe za zdravje mater, novorojenčkov in otrok. Raziskave, zdravstveni informacijski sistemi in temeljne funkcije učinkovite oskrbe potrebujejo trajnostno financiranje, ne le za ohranjanje doseženega napredka, temveč tudi za njegovo pospeševanje.
Dokazi kažejo, da so naložbe v zdravje otrok med stroškovno najučinkovitejšimi razvojnimi ukrepi. Preverjeni, cenovno dostopni ukrepi – kot so cepljenja, zdravljenje podhranjenosti in prisotnost usposobljenega zdravstvenega osebja ob porodu – prinašajo ene najvišjih donosov na področju zdravja na globalni ravni, saj izboljšujejo produktivnost, krepijo gospodarstva in zmanjšujejo prihodnje javne izdatke. Vsak vložen evro v preživetje otrok lahko prinese do dvajset evrov družbenih in gospodarskih koristi.
Za pospešitev napredka in reševanje življenj morajo vlade, donatorji in partnerji:
1. Postaviti preživetje otrok med politične in finančne prednostne naloge, z jasno politično zavezanostjo držav z največjim bremenom k mobilizaciji domačih virov ter izboljšanju dostopa do kakovostnih, na dokazih temelječih storitev, ki so cenovno dostopne za vse.
2. Osredotočiti se na najbolj ogrožene, zlasti matere in otroke v podsaharski Afriki in Južni Aziji ter okoljih, ki se spopadajo z nestabilnimi razmerami in konflikti.
3. Okrepiti odgovornost za obstoječe zaveze glede zmanjšanja smrtnosti mater, novorojenčkov in otrok, vključno s transparentnim zbiranjem, spremljanjem in poročanjem podatkov.
4. Vlagati v sisteme primarnega zdravstvenega varstva za preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje glavnih vzrokov smrti pri otrocih, tudi prek skupnostnih zdravstvenih delavcev in usposobljene oskrbe ob porodu.
»Noben otrok ne bi smel umreti zaradi bolezni, ki jih znamo preprečiti. Kljub temu opažamo zaskrbljujoče znake, da se napredek pri preživetju otrok upočasnjuje – in to v času, ko beležimo dodatno zmanjševanje globalnih proračunov,« je povedala Catherine Russell, izvršna direktorica UNICEF-a. »Zgodovina je pokazala, kaj je mogoče doseči, ko se svet zaveže zaščiti otrok. Z vztrajnimi vlaganji in politično voljo lahko te dosežke ohranimo in nadgradimo za prihodnje generacije.«
»Svet je dosegel izjemen napredek pri reševanju življenj otrok, vendar mnogi še vedno umirajo zaradi vzrokov, ki bi jih bilo mogoče preprečiti« je povedal dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije. »Otroci, ki živijo v konfliktih in krizah, imajo skoraj trikrat večjo verjetnost, da umrejo pred petim rojstnim dnem. Zaščititi moramo ključne zdravstvene in prehranske storitve ter doseči najbolj ranljive družine, da bo imel vsak otrok priložnost ne le preživeti, temveč tudi uspevati.«
»Te ugotovitve so skupni poziv k pospešitvi izvajanja rešitev, ki so preverjene, ki jih je mogoče razširiti, in za katere vemo, da so dosegljive,« je povedala Monique Vledder, direktorica za zdravje pri Skupini Svetovne banke. »Cilj Skupine Svetovne banke, da doseže 1,5 milijarde ljudi, je naša konkretna zaveza k pospeševanju dostopa do kakovostnih primarnih zdravstvenih storitev za več otrok in družin.«
»Najnovejše ocene Medagencijske skupine Združenih narodov za ocenjevanje smrtnosti otrok so jasen opomin, da se napredek pri preživetju otrok upočasnjuje in da je preveč držav na poti, ki ne vodi k doseganju ciljev trajnostnega razvoja,« je povedal Li Junhua, podgeneralni sekretar za ekonomske in socialne zadeve. »Vemo, kako preprečiti te smrti. Zdaj potrebujemo obnovljeno politično zavezanost, trajnostne naložbe v primarno zdravstveno varstvo in močnejše podatkovne sisteme, da noben otrok ne bo zapostavljen.«
»Te ocene kažejo, da je mogoče številne smrti otrok, mlajših od pet let – zaradi vzrokov, kot so prezgodnji porod, okužbe spodnjih dihal in poškodbe – preprečiti s preverjenimi, stroškovno učinkovitimi ukrepi,« je povedala Li Liu, izredna profesorica na Johns Hopkins Bloomberg School of Public Health in sopredsedujoča raziskovalnega programa CA-CODE. »Znanost je jasna: ciljno usmerjene naložbe v primarno zdravstveno varstvo, zdravje mater in novorojenčkov, rutinsko cepljenje, prehranske programe ter v kakovostne in pravočasne podatkovne sisteme lahko rešijo milijone življenj.«
*Medagencijska skupina Združenih narodov za ocenjevanje smrtnosti otrok (UN IGME) v svojem osrednjem poročilu združuje globalne podatke o smrtnosti otrok in vzrokih smrti, z vključitvijo ocen skupine za ocenjevanje vzrokov smrti otrok in mladostnikov (CA-CODE) – raziskovalnega konzorcija, ki ga vodi Johns Hopkins Bloomberg School of Public Health.
Smrtnost otrok se globalno še naprej zmanjšuje, vendar so zaradi posodobljenih podatkov in izboljšanih metod ocene v tem krogu nekoliko višje kot v poročilu za leto prej. Ocene UN IGME niso neposredno primerljive med posameznimi obdobji, saj vsaka posodobitev vključuje nove podatke iz anket, popisov in matičnih registrov, revidirane podatke o prebivalstvu in rojstvih ter spremembe v pokritosti držav.
O Medagencijski skupini Združenih narodov za ocenjevanje smrtnosti otrok
Medagencijska skupina Združenih narodov za ocenjevanje smrtnosti otrok (UN IGME) je bila ustanovljena leta 2004 z namenom izmenjave podatkov o smrtnosti otrok, izboljšanja metod ocenjevanja, poročanja o napredku pri doseganju ciljev preživetja otrok ter krepitve zmogljivosti držav za pripravo pravočasnih in ustrezno ovrednotenih ocen. Skupino vodi UNICEF, vključuje pa Svetovno zdravstveno organizacijo, Skupino Svetovne banke in Oddelek za prebivalstvo Oddelka Združenih narodov za ekonomske
in socialne zadeve. Več: www.childmortality.org.
O Johns Hopkins Bloomberg School of Public Health
Johns Hopkins Bloomberg School of Public Health si prizadeva zaščititi milijone ljudi pred boleznimi in poškodbami z inovativnimi raziskavami, prenosom znanja v prakso ter izobraževanjem prihodnjih voditeljev na področju javnega zdravja. Ustanovljena je bila leta 1916 kot prva samostojna šola za javno zdravje v okviru Univerze Johns Hopkins – prve raziskovalne univerze v Združenih državah Amerike. Danes raziskovalci delujejo v različnih okoljih, od
laboratorijev do skupnosti, z namenom preprečevanja bolezni, izboljšanja zdravja prebivalstva in oblikovanja zdravstvenih politik po vsem svetu.
Foto: Mama Mahima v enoti za posebno nego novorojenčkov v bolnišnici v Lucknowu (Uttar Pradesh, Indija) med kengurujsko nego z nedonošenčkom. V omenjeni enoti med drugim uporabljajo posebno napravo (CPAP), ki novorojenčkom pomaga pri dihanju, delo pa poteka ob podpori in strokovnem vodenju ekipe UNICEF-a v Indiji. © UNICEF/UNI683536/Arora
