13. februar 2023 - Ob Mednarodnem dnevu epilepsije, ki ga tradicionalno obeležujemo drugi ponedeljek v februarju, torej danes, so v ospredju predvsem nerazumevanje in predsodki okolice do oseb s to boleznijo. Gre za eno najpogostejših nevroloških bolezni, pri kateri se ob nenadni nepravilni dejavnosti možganskih celic pojavijo epileptični napadi. V razvitem svetu prizadene približno 1 % prebivalstva, dovzetni zanjo pa smo vsi. Določene vrste epilepsije so vezane na določene starostne skupine oziroma se ta razvije zaradi drugih posledic (nesreče ali bolezni, kot je meningitis).
V Sloveniji živi približno 20 tisoč oseb z epilepsijo, na svetu pa 65 milijonov. Med bolniki z epilepsijo so tudi otroci. Približno dve tretjini otrok prerase epileptične napade do obdobja najstništva. Pri otrocih imajo zelo pomembno vlogo starši, ki otroku pomagajo pri rednem jemanju zdravil, rednih obiskih zdravnika in ga navajajo na zdrav življenjski slog. Oboleli za epilepsijo so zaradi bolezni težje zaposljivi, kar je predvsem posledica slabega poznavanja bolezni in predsodkov. Tukaj lahko gre predvsem za podcenjevanje intelektualnih sposobnosti in ustvarjalnosti oseb, pretirano zaščitniško vedenje, diskriminacijo na delovnem mestu in pri otrocih in mladostnikih zavračanje s strani vrstnikov. »V takšnih primerih ti ljudje izgubijo stik z okolico in socialnim življenjem. Pogosto se počutijo osamljene, kar lahko vodi do negativne samopodobe in depresije,« je dejala predsednica Lekarniške zbornica Slovenije Darja Potočnik Benčič.
Epileptiki so lahko povsem običajni ljudje, ob nekaterih omejitvah pa so lahko izjemno sposobni, ustvarjalni, vredni zanimanja, spoštovanja in ljubezni. Med njimi je zelo veliko umetnikov, denimo velik slovenski slikar, organizator slikarskih snovanj in eden izmed pobudnikov za gradnjo Narodne galerije Rihard Jakopič, pevca Elton John in Prince ter znani filozof Sokrat. Ob ustreznem zdravljenju s protiepileptičnimi zdravili je potek bolezni ugoden in lahko ljudje z epilepsijo živijo normalno življenje. »Dostopnost do zdravil za epilepsijo je v Sloveniji dobra, stroški zdravljenja pa so v celoti kriti s strani zdravstvenega zavarovanja, tudi če gre za nakup dražjih zdravil v tujini,« je še v nadaljevanju pojasnila. Zdravljenje epilepsije poteka z zdravili. Vendar je vsak človek zgodba zase in ne obstaja univerzalna terapija. Na srečo obstaja veliko različnih zdravil, ki omogočajo specialistu, da vzpostavi ustrezno terapijo za posameznega bolnika. Pomembno je dobro sodelovanje z zdravnikom in redna uporaba zdravil. Žal v razvitem svetu 40 % obolelih nima ustreznega zdravljenja, medtem ko je dostopnost do specialistov, ki se poglobljeno ukvarjajo z njo še vedno premajhna.
Kaj storiti, če oseba dobi epileptični napad?
Do epileptičnega napada pride, ko nenadna intenzivna električna dejavnost v možganih povzroči začasno motnjo njihovega normalnega delovanja in postanejo sporočila možganov mešana. Oseba med napadom lahko izgubi zavest, nekateri imajo nenavadne zaznave, pri drugih se pojavi trzanje telesa. Napadi po navadi trajajo od nekaj sekund do več minut, po napadu pa se posameznikovi možgani in telo vrnejo v normalno stanje. V primeru, da ima oseba v vaši bližini epileptični napad, morate ostati mirni in
hitro ukrepati. Predvsem pazite, da se oseba ne poškoduje. Ne premikajte je, ampak jo postavite v bočni položaj in ji mehko podložite glavo. Preverite, da se ne duši zaradi kakšnega predmeta v ustih, prav tako pa ji ničesar ne dajajte v usta. Med napadom jo je najbolje pustiti pri miru, medicinsko pomoč pa moramo poklicati, če se je oseba ob napadu poškodovala, se napad po treh minutah ne ustavi, če po določenem času še vedno ne pride k sebi, če je napad zanjo neobičajen in traja bistveno
dlje kot običajno ali če gre za prvi tovrstni napad. Z osebo ostanite tako dolgo, da si popolnoma opomore.
V Sloveniji imamo 347 lekarn na primarni ravni zdravstvene dejavnosti in 27 bolnišničnih lekarn, ki delujejo skladno z Zakonom o lekarniški dejavnosti. Osnovni namen lekarniške dejavnosti je namreč zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe, pacientom in ostalim zdravstvenim delavcem. Poleg tega pa lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtsko obravnavo pacientov za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja z zdravili.
Foto: Pixabay
