Ljubljana, 25. 3. 2026: Svetovna knjižna uspešnica Mehko mesto je z današnjim dnem na voljo tudi v slovenskem prevodu. David Sim, eden vodilnih sodobnih urbanistov, ob izidu slovenske izdaje pojasnjuje, kako bodo njegovi koncepti 'mehkega' načrtovanja sooblikovali tudi prihodnost Ljubljane. Avtor, čigar delo je bilo prevedeno že v več kot 25 jezikov, poudarja, da bistvo mest ni v betonu, temveč v človeškem merilu.
»Kako je lahko mesto mehko? Narejeno je iz betona, kamna, kovine in stekla ... Toda bistvo mesta ni v fizičnih stvareh, ampak v njegovem življenju, « je ob predstavitvi knjige na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije povedal David Sim, ki je poznan po odmevnih urbanističnih prenovah Tokia, New Yorka in mesta Christchurch.
S tem Sim povzema bistvo svojega dela Mehko mesto (izvirno Soft City), ki je v mednarodni strokovni javnosti prepoznano kot vizionarski vodnik za humanizacijo urbanega okolja. Sim v knjigi kritično izpostavlja, da bistvo kakovostnega bivanja ne tiči v visoki tehnologiji ali spektakularni futuristični arhitekturi, temveč v nevidnem tkivu mesta, ki omogoča družbeno interakcijo. Njegov pristop je neposredno zakoreninjen v šoli danskega urbanista Jana Gehla, Simovega mentorja in dolgoletnega sodelavca. Medtem ko je Gehl svetu odprl oči za pomen opazovanja ljudi v prostoru, Sim filozofijo nadgrajuje s konkretnimi rešitvami za gradnjo okolja, ki je fizično in družbeno prilagodljivo človeškemu merilu.
V dobi vse večje gostote in pospešenega tempa življenja si zastavlja osrednje vprašanje: kako v urbanem okolju še vedno živeti preprosto, udobno in povezano? Namesto vertikalne izolacije in stroge ločitve mestnih funkcij Sim zagovarja zmerno gostoto in preplet con, ki spodbujata sosedstvo in skrajšujeta poti. Njegova vizija mehkega mesta vključuje tudi premišljeno načrtovanje, ki je odporno na vremenske vplive in zagotavlja bivalno udobje skozi vse letne čase, ne le v idealnih razmerah. Z oživljanjem mesta z zelenjem in ustvarjanjem dostopnih javnih površin Mehko mesto tako ne nastopa le kot arhitekturni priročnik, temveč kot družbeni manifest, ki nas opominja, da so najuspešnejša mesta tista, ki se prilagajajo potrebam njegovih prebivalcev.
Ljubljana: neverjeten potencial za vrhunski primer mehkega mesta
Slovenski prevod Mehkega mesta prihaja v prelomnem trenutku, ko Ljubljana v letu 2026 oblikuje novo vizijo razvoja za prihodnji dve desetletji. Knjiga s poljudnim jezikom in nazornimi primeri premošča vrzel med stroko in javnostjo, kar je ključno, da ideje o humanem mestu ne ostanejo le na papirju, temveč se približajo ljudem, da si bodo upali in zahtevali spreminjanje mesta na bolje.
Rok Žnidaršič, podžupan in vodja urbanističnega razvoja Ljubljane, ki je k slovenski izdaji prispeval spremno besedo, je ob predstavitvi izpostavil: »Spremeniti moramo miselnost o tem, kako se prilagoditi mehkemu mestu – vsi, ne le občina Ljubljana ali kakšni drugi deležniki. To je vprašanje arhitektov, krajinskih arhitektov in vsakega posameznika o tem, kako bi radi živeli v tem mestu in kakšno mesto si želimo v prihodnosti.«
Žnidaršič in Sim sta si bila enotna, da ima Ljubljana neverjeten potencial, da postane vrhunski primer mehkega mesta, a sta hkrati opozorila, da je transformacija dolgotrajen proces, ki se ne zgodi čez noč. Ključno je razumevanje, da premišljena arhitektura in javni prostor ne le sledita navadam ljudi, temveč jih aktivno sooblikujeta in sprožata pozitivne spremembe v obnašanju skupnosti.
Na skeptične pomisleke, da so takšni standardi v regiji težje izvedljivi, Gehl odgovarja: »Homo sapiens je povsod po svetu enak in njegove potrebe se od države do države ne spreminjajo.« Humanistični urbanizem, ki ga s Simom zagovarjata, temelji na človeški psihologiji in ne na modnih trendih. Ta filozofija se v Ljubljani že kaže skozi projekte podjetja Corwin, ki v slovenski prostor uvaja najvišje standarde trajnostne gradnje.
Iz teorije v prakso: partnerstvo s Corwinom
»Z Davidom in Janom sodelujemo že od leta 2020, njuna filozofija pa je temelj naših projektov. Zelo smo hvaležni, da sta Jan in David postala naša ekskluzivna partnerja in višja svetovalca,« je na sodelovanje z enim najbolj vplivnih urbanistov na svetu ponosen direktor podjetja Corwin v Sloveniji Michal Maco. »Gehl in Sim običajno sodelujeta le z javnim sektorjem – mesti, kot sta Kopenhagen ali Christchurch, – pri oblikovanju boljših prostorov in razvoju glavnih načrtov za urbani razvoj.
Sodelujeta le z nekaj izbranimi zasebnimi podjetji in veseli smo, da sta se odločila za partnerstvo z nami.«
Partnerstvo med Davidom Simom in podjetjem Corwin temelji na številnih uspešnih mednarodnih realizacijah. Njihovo sodelovanje obsega odmevne projekte stanovanjskih sosesk, kot so Palma in Blauberg v Bratislavi, Dvory v Pragi ter nam bližji Linhartov kvart v Ljubljani. Poleg tega Simovo podjetje Softer nastopa tudi v vlogi strateškega svetovalca pri razvoju novih urbanih pristopov, ki v središče postavljajo najvišjo kakovost bivanja. Ne gre le za občasno pomoč, temveč za dolgotrajno in aktivno zavezništvo, s katerim je filozofija dvojca Gehl/Sim v Corwinovih projektih prisotna že vrsto let.
O Davidu Simu: David Sim je avtor knjige Mehko mesto in eden najvplivnejših urbanistov na svetu. Njegova poklicna pot se je globoko prepletla z delom vizionarja in njegovega mentorja Jana Gehla, ki ga je navdihnil za raziskovanje mest po meri ljudi. Sodelovanje sta nadgradila v biroju Gehl Architects, kjer je Sim kot dolgoletni kreativni direktor in partner razvil koncept mehkega urbanizma. Pod njegovim vodstvom je majhen biro zrasel v enega vodilnih svetovnih arhitekturnih studiev.
Sim je vodil zasnove generalnih urbanističnih načrtov in urbanih strategij po vsem svetu; od Škotskega višavja, patagonskih jezer in melbournskih predmestij do središča Tokia ter obnove novozelandskega mesta Christchurch po uničujočem potresu leta 2011. S svojim delom, za katerega je bil večkrat nagrajen, je teorijo o »mestu za ljudi« spremenil v delujočo prakso.
Danes prek svojega studia Softer na Švedskem razvija vizijo mehkega mesta – okolja, ki spodbuja socialno interakcijo ter trajnostni življenjski slog. Njegov pristop ni le estetski, temveč strateški odgovor na sodobne izzive gostote naseljevanja in podnebnih sprememb.
Foto: Corwin SI
