Raziskava ● EU in Zahodni Balkan

Ljubljana/Washington/Bruselj/Beograd, 13. maj 2026 - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane redno spremlja in analizira politične, gospodarske in geopolitične procese na Bližnjem vzhodu, Balkanu, v Evropi in po svetu. Najnovejša analiza preučuje ključni trenutek evropske integracije Zahodnega Balkana, s posebnim poudarkom na Srbiji kot osrednjem političnem in stabilizacijskem akterju v regiji. Poudarja, da je uspeh evropske poti odvisen od pospeševanja reformnih procesov, ohranjanja regionalne stabilnosti, normalizacije odnosov s sosedami ter dosledne in partnerske politike Evropske unije. Iz celovite analize z naslovom »EU in Zahodni Balkan: Srbija na razpotju reform in geostrateških interesov« izpostavljamo najpomembnejše segmente.

EU in Zahodni Balkan: Srbija na razpotju reform in geostrateških interesov
Srbija je v eni izmed najpomembnejših političnih in geostrateških faz od začetka procesa evropske integracije. V času, ko Evropska unija na novo opredeljuje svojo varnostno arhitekturo in politiko širitve, vprašanje pospešenega pristopa držav Zahodnega Balkana presega tehnične in upravne okvire ter postaja eno ključnih vprašanj evropske varnosti, politične stabilnosti in geopolitične odpornosti celine.

EU in politika širitve
Izjave evropske komisarke za širitev Marte Kos (ALDE), da »Ukrajina med vojno izvaja več reform kot Zahodni Balkan med mirom«, predstavljajo kontroverzen politični signal državam regije, vključno s Srbijo. V tem kontekstu Evropska unija pričakuje jasno politično voljo, institucionalno odgovornost in pospešeno izvajanje reform, zlasti na področju pravne države, svobode medijev in demokratizacije družbe.

IFIMES hkrati opozarja na dejstvo, da Evropska unija od začetka vojne v Ukrajini ni odprla niti enega novega pogajalskega poglavja s Srbijo, čeprav je Srbija v številnih analizah obravnavana kot eden ključnih akterjev evropske integracije na Zahodnem Balkanu. Srbija se skupaj s Črno goro v kontekstu statusa kandidatke dojema kot država, ki je pripravljena napredovati v pristopnem procesu, če obstaja jasnejša politična volja znotraj same Unije.

Čeprav se regija sooča s počasnim tempom reformnih procesov, pa tudi s potrebo po krepitvi preglednosti, odgovornosti in institucionalnega nadzora v okviru evropske integracije, IFIMES poudarja, da zaznava počasnega napredka še dodatno krepi potrebo po natančnejših merilih za ocenjevanje in bolj doslednem pristopu evropskih institucij. V tem smislu odgovornosti za dinamiko reform ni mogoče enostransko pripisati izključno domačim akterjem, temveč jo je treba obravnavati v širšem kontekstu odnosov in politik Evropske unije do regije.

Srbija med evropskimi reformami in geopolitičnimi izzivi ter strateška preobrazba države
IFIMES pozitivno ocenjuje sporočila iz Beograda o pripravljenosti, da se do konca maja v celoti uresničijo priporočila Beneške komisije glede nabora pravosodnih zakonov, kar je potrdil tudi minister za evropske integracije Nemanja Starović. Takšen pristop k usklajevanju z evropskimi pravnimi standardi in institucionalnimi priporočili je pomemben pokazatelj strateške zavezanosti Srbije k pospešitvi evropske poti in krepitvi institucionalne verodostojnosti v procesu evropske integracije.

Hkrati so izjave poročevalca Evropskega parlamenta za Srbijo Tonina Picule (S&D/SDPH) o možnosti pregleda evropskih sredstev dodatno odprle vprašanje meril in dvojnih standardov, ki jih Bruselj uporablja za države kandidatke. IFIMES opozarja, da lahko zaznavanje dvojnih meril pri ocenjevanju rezultatov reform negativno vpliva na zaupanje javnosti v proces evropske integracije. Zato IFIMES opozarja, da se Evropska unija ne bi smela lotevati Zahodnega Balkana pretežno z logiko pritiska in pogojevanja, saj lahko tak pristop še okrepi evroskepticizem in odpre prostor za alternativne geopolitične vplive. Po mnenju IFIMES-a mora politika širitve ostati zasnovana na partnerstvu, zaupanju in jasno opredeljeni evropski perspektivi.

Srbija ostaja ključni dejavnik stabilnosti Zahodnega Balkana. Predsednik Aleksandar Vučić kljub izrazitim notranjepolitičnim razkolom ohranja položaj osrednjega političnega akterja, okoli katerega se artikulirajo dominantni politični procesi vlade in opozicije. Ob odsotnosti jasno profiliranih alternativnih političnih struktur, ki bi lahko združile opozicijski spekter, ostaja politična stabilnost Srbije tesno povezana s celotno varnostno in politično arhitekturo regije.

Dodatno politično dinamiko prinaša napoved Gibanja Moč Srbije – BK o ponovnem aktivnem sodelovanju na parlamentarnih volitvah in v političnem življenju Srbije. Po posvetovanjih s predsednikom Aleksandrom Vučićem je Bogoljub Karić poudaril, da so volitve v trenutnih razmerah nujne za zmanjšanje političnih napetosti ter za odprtje širšega družbenega dialoga, v katerega bi bilo treba vključiti tako opozicijo kot tudi t. i. študentsko listo. IFIMES ocenjuje, da lahko širitev politične ponudbe in večja pluralizacija političnega prostora pomembno prispevata k institucionalni stabilizaciji države ter k zmanjševanju družbene in politične polarizacije.

V širšem okviru reform je srbski predsednik Aleksandar Vučić predstavil načrt državnega razvoja, ki temelji na petih strateških prioritetah, ki vključujejo reformo javne uprave, rast produktivnosti, preobrazbo izobraževalnega sistema, energetsko varnost in pospešen tehnološki razvoj. Prvi segment se nanaša na racionalizacijo in modernizacijo državnega aparata z zmanjšanjem števila članov vlade, državnih sekretarjev, pomočnikov ministrov in upravnih struktur, ki nimajo funkcionalne utemeljitve. Poseben poudarek je na deregulaciji in odpravi administrativnih ovir, ki vplivajo na konkurenčnost trga in cene izdelkov v Srbiji. Druga prednostna naloga se nanaša na povečanje produktivnosti dela in krepitev delovne discipline. V tem kontekstu je poudarjena potreba po večji stopnji angažiranosti in konkurenčnosti gospodarstva v pogojih intenzivne svetovne tržne konkurence, zlasti v odnosu do vodilnih svetovnih gospodarstev.

Tretja smer reform je usmerjena v globoko preobrazbo izobraževalnega sistema, s posebnim poudarkom na večji odprtosti za mednarodne izobraževalne standarde in krepitvi dualnega modela izobraževanja, ki bi močneje povezal izobraževalni sistem s potrebami trga dela in tehnološkim razvojem. Četrta strateška prednostna naloga se nanaša na energetsko varnost in razvoj novih energetskih zmogljivosti, vključno z jedrsko energijo, infrastrukturnimi projekti in diverzifikacijo virov energije. Poseben izziv je zagotoviti strokovne in finančne zmogljivosti za dolgoročno energetsko preobrazbo države. Peti del načrta reform se osredotoča na pospešeno sprejemanje sodobnih tehnologij, razvoj robotike, umetne inteligence in digitalne infrastrukture. V tem kontekstu je še posebej poudarjen pomen razvoja podatkovnih centrov in tehnoloških zmogljivosti kot ključnih elementov prihodnje gospodarske konkurenčnosti Srbije.

Mednarodni inštitut IFIMES meni, da ima Srbija zgodovinsko priložnost, da s pospešenimi reformami, institucionalnim usklajevanjem z Evropsko unijo in odgovorno regionalno politiko še okrepi svoj položaj ključnega dejavnika stabilizacije Zahodnega Balkana. Hkrati je Evropska unija pozvana k bolj strateški usmeritvi, pri čemer je treba upoštevati, da politika širitve danes ne predstavlja le upravnega procesa, temveč tudi vprašanje dolgoročne varnosti, politične kohezije in geopolitične stabilnosti evropske celine.

Srbsko-bošnjaški odnosi kot ključ do regionalne stabilnosti
Po mnenju IFIMES-a odnosi med srbskim in bošnjaškim narodom predstavljajo enega najbolj občutljivih in strateško pomembnih dejavnikov politične stabilnosti na Zahodnem Balkanu. Ti odnosi presegajo dvostranski okvir in imajo neposredne posledice za stabilnost Srbije, Bosne in Hercegovine, pa tudi za širšo varnostno in politično arhitekturo regije. Normalizacija in dolgoročno izboljšanje teh odnosov sta  ključna za premagovanje zgodovinskih bremen, političnih napetosti in medsebojnega nezaupanja, ki še naprej oblikujejo sodobne regionalne procese. V tem smislu ne gre le za politično vprašanje, temveč tudi za socialno, varnostno in razvojno vprašanje, ki neposredno vpliva na funkcionalnost institucij in raven regionalnega sodelovanja.

IFIMES poudarja, da trajnostna stabilizacija zahteva stalen, institucionaliziran in dolgoročen politični dialog, ki ne sme biti omejen le na občasne ali krizne stike. Enako pomembni so medsebojno spoštovanje političnih stališč, občutljivosti identitet ter legitimnih interesov vseh političnih akterjev, ob postopnem zmanjševanju konfrontacijske retorike, ki dodatno otežuje krepitev medsebojnega zaupanja. Ključno je, da obe strani okrepita zavezanost dialogu in ga čim prej vzpostavita, saj bi to lahko prispevalo tudi k vključitvi Bosne in Hercegovine v širši sveženj evropske integracije EU. Poseben pomen se pripisuje krepitvi skupnih gospodarskih in razvojnih interesov, pri čemer lahko gospodarsko sodelovanje, infrastrukturna povezljivost in regionalni projekti predstavljajo ključni mehanizem za dolgoročno stabilizacijo. Gospodarska soodvisnost in skupne razvojne zmogljivosti delujejo kot korektiv za politične napetosti in spodbujajo praktično sodelovanje v stabilnejšem regionalnem okviru. 

IFIMES ugotavlja, da brez stabilnih, predvidljivih in konstruktivnih odnosov med srbskim in bošnjaškim ljudstvom ni mogoče trajno zagotoviti politične stabilnosti v Srbiji ali Bosni in Hercegovini niti trajnostne stabilnosti na celotnem Zahodnem Balkanu. V istem kontekstu ostaja regionalna stabilnost povezana z razmerami na Kosovu in nadaljevanjem dialoga med Beogradom in Prištino prek EU. Napoved predčasnih parlamentarnih volitev, predvidenih za 7. junij 2026, še povečuje politično negotovost, pomanjkanje institucionalne preglednosti in vključujočega dialoga pa bi lahko poglobilo polarizacijo in upočasnilo procese regionalne stabilizacije in evropske integracije. 

Geopolitične pobude, narativi novih zemljevidov in izzivi stabilnosti v Bosni in Hercegovini ter na Zahodnem Balkanu
IFIMES opozarja na pomen nedavne konference »TradFest« v Zagrebu, kjer so predstavniki radikalno desničarskih krogov razpravljali o prihodnji varnostni arhitekturi regije, položaju Bosne in Hercegovine ter morebitni redefiniciji geopolitičnih vplivov na Zahodnem Balkanu. Dogodek, organiziran v okviru ultrakonservativnih struktur s podporo nekaterih mednarodnih in regionalnih akterjev, je še povečal občutljivost teme. V tem kontekstu predstavlja pojav narativov o »novih zemljevidih«, neformalnih sferah vpliva in političnem prestrukturiranju regije potencialno tveganje za dolgoročno stabilnost. Posebej zaskrbljujoče je vsako ponovno odpiranje vprašanja notranje teritorialne reorganizacije Bosne in Hercegovine, vključno z idejami o tako imenovani »tretji entiteti«, ki je ocenjena kot resen izziv ustavnemu in pravnemu redu ter dejavnik destabilizacije v širšem regionalnem kontekstu. Dodatno občutljivost vnašajo tudi prejšnji koncepti "non paper", ki so jih nekateri v javnosti povezovali z določenimi regionalnimi akterji, vključno s Hrvaško, in so odprli prostor za različne interpretacije in povečane politične napetosti.

IFIMES poudarja, da mora biti odgovornost vseh političnih akterjev v regiji usmerjena v deeskalacijo in konstruktivno delovanje, ne pa v poglabljanje delitev z različnimi interpretacijami evropskih vrednot. Stabilnost Zahodnega Balkana ne more temeljiti na konceptih etnične teritorializacije, temveč izključno na krepitvi institucij, vladavini prava in doslednem spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti držav. Posebej zaskrbljujoči so poskusi vzpostavitve vzporednih političnih in institucionalnih mehanizmov zunaj formalnega državnega okvira, zlasti v Bosni in Hercegovini, kar lahko vodi do dodatne etnične in politične fragmentacije, oslabitve institucij in povečanih regionalnih napetosti. Zato je poudarjena potreba po okrepitvi političnega dialoga v regiji, vključevanju parlamentarnih strank, akademske skupnosti in civilne družbe ter vzpostavitvi nove platforme za regionalno sodelovanje, ki bo temeljila na evropskih vrednotah, gospodarskem povezovanju in medsebojnem zaupanju. V tem kontekstu IFIMES ocenjuje kot spodbudna sporočila predsednika Aleksandra Vučića o pomenu razvijanja in ohranjanja dobrih odnosov med Srbi in Bošnjaki, ki predstavljajo enega ključnih predpogojev za stabilnost Srbije, Bosne in Hercegovine ter širše regije. 

Makroekonomski obeti Srbije v letu 2026: Stabilna rast in investicijski zagon s strukturnimi izzivi sredi globalne negotovosti
V gospodarskem segmentu napovedi MDS za leto 2026 kažejo na realno rast BDP Srbije od 3 do 4 %, inflacijo v razponu od 3,2 do 4,0 % in stopnjo brezposelnosti med 8,4 in 8,8 %. Fiskalni položaj ostaja stabilen, s primanjkljajem pod 3 % BDP in javnim dolgom okoli 46–47 %, medtem ko negativni saldo tekočega računa od -5 do -6 % BDP odraža prevladujočo investicijsko naravo uvoza in izrazit trgovinski primanjkljaj. Ti kazalniki kažejo na stabilen makroekonomski okvir, ki bi se lahko v prihodnjem obdobju še izboljšal, zlasti z okrepitvijo investicijskega cikla in sezonskim vplivom poletne aktivnosti.

Za leto 2026 Srbija prav tako beleži napoved gospodarske rasti v višini okoli 2,8 %, s pričakovanjem, da bi lahko rast zaradi krepitve gradbenega sektorja in investicijske dinamike dosegla 3 %. V srednjeročnem okviru se napoveduje, da bo srbsko gospodarstvo v letu 2027 raslo hitreje od svetovnega povprečja in celo dvakrat hitreje od razvitih gospodarstev. V prvem četrtletju tekočega leta se pričakuje rast okoli 3 % oziroma med 3,0 in 3,1 %, Srbija pa za kapitalske naložbe nameni okoli 7 % BDP, kar jo uvršča med države s pomembno stopnjo javnih naložb. Tekoče leto se ocenjuje kot gospodarsko uspešnejše od prejšnjega, kar potrjuje kontinuiteto pozitivnih trendov, a tudi potrebo po nadaljnjih strukturnih reformah. Poudarja se, da so za ohranitev razvojne dinamike potrebne globoke spremembe in zahtevni reformni posegi, zlasti v smislu povečanja produktivnosti dela in krepitve angažiranosti delovne sile.

IFIMES ocenjuje, da makroekonomske politike Srbije kažejo odpornost ob globalni negotovosti, hkrati pa opozarja na izrazita geopolitična tveganja, zunanjo ranljivost in potrebo po globljih strukturnih reformah, zlasti na področju investicijskega podnebja in institucionalne predvidljivosti. Strukturni potencial države izhaja iz demografske in tržne zmogljivosti, industrijske baze, izvozne usmerjenosti, razvoja infrastrukture in energetike ter nenehnega priliva neposrednih tujih naložb. Srbski predsednik Aleksandar Vučić še posebej poudarja pomen energetske varnosti, razvoja jedrskih in modularnih elektrarn, reform izobraževalnega in varnostnega sektorja ter vlogo neposrednih tujih naložb, ki so leta 2025 presegle 3,5 milijarde evrov.

IFIMES meni, da sta stabilizacija energetskega sektorja in dokončanje ključnih strateških ureditev, vključno z vprašanjem Naftne industrije Srbije (NIS), ključnega pomena za nadaljnjo rast življenjskega standarda in načrtovano zvišanje pokojnin. Vprašanje lastniške in upravljavske strukture v NIS v tem kontekstu zahteva rešitve, ki bodo zagotovile dolgoročno energetsko in gospodarsko stabilnost države. V širšem analitičnem okviru se Srbija pozicionira skozi tri ključne vloge: kot politični stabilizator regije, kot subjekt evropske transformacijske politike in kot geopolitični dejavnik v širšem evropskem okolju. Po mnenju IFIMES-a lahko leto 2026 predstavlja relativno ugodno gospodarsko obdobje, vendar v bistveno bolj kompleksnem in nepredvidljivem globalnem kontekstu.

Srbija med evropskimi integracijami in več geopolitičnimi stebri: strateška ambivalentnost in izzivi tranzicijskega razvoja
V  analizah Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) je Srbija obravnavana kot država v fazi izrazite strateške ambivalentnosti, v kateri je proces notranje politične konsolidacije prepleten s kompleksno dinamiko zunanjepolitičnega pozicioniranja. Posebej je izpostavljeno iskanje ravnotežja med agendo evropskih integracij ter ohranjanjem funkcionalnih odnosov z alternativnimi centri globalne moči, ob hkratni otoplitvi in izboljševanju odnosov z ZDA ter nadaljnjem ohranjanju dobrih vezi z Rusijo in Kitajsko. Takšna politika več stebrov sicer omogoča širši manevrski prostor v mednarodnih odnosih, vendar hkrati ustvarja dolgoročno negotovost glede popolne usklajenosti države s skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije.

Notranji politični kontekst zaznamujejo centralizacija procesa odločanja, asimetričen odnos med izvršilno vejo oblasti in institucijami ter izzivi na področju pravne države, medijskih svobod in delovanja opozicijskega spektra. Ti elementi so v analizah IFIMES povezani s počasnejšim tempom demokratizacije in institucionalne konsolidacije. Posebno mesto zaseda proces normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino, ki se obravnava kot ključni preizkus verodostojnosti evropske usmeritve Srbije, pa tudi kot eden osrednjih dejavnikov regionalne stabilnosti na Zahodnem Balkanu. Razkorak med doseženimi sporazumi in njihovim praktičnim izvajanjem ostaja ena glavnih omejitev napredka.

Gospodarski vidik kaže relativno makroekonomsko stabilnost in rast, vendar z izrazitimi strukturnimi slabostmi, ki se odražajo v odvisnosti od neposrednih tujih naložb, regionalnih razlikah in nerazvitih institucionalnih zmogljivostih, zaradi česar gospodarski napredek ne pomeni popolne strukturne preobrazbe gospodarstva in družbe. Mednarodni inštitut IFIMES meni, da je ključna značilnost Srbije ohranjanje ravnovesja med različnimi geopolitičnimi in notranjimi pritiski, kar podaljšuje njen prehodni politični in gospodarski značaj, hkrati pa pušča prostor za različne scenarije nadaljnjega strateškega razvoja.

Povezava (SLO): Raziskava ● EU in Zahodni Balkan: Srbija na razpotju reform in geostrateških interesov  https://www.ifimes.org/sl/raziskave/eu-in-zahodni-balkan-srbija-na-razpotju-reform-in-geostrateskih-interesov/5852?

[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije, s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima od leta 2018 poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu (ECOSOC) OZN v New Yorku in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije European Perspectives, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en