Negova, 14.5.2026 - Na gradu Negova je včeraj potekala otvoritev Info – interpretacijskega centra IZ GLOBIN - grad Negova, enega ključnih rezultatov projekta deProfundis, ki v okviru programa Interreg Slovenija–Avstrija povezuje naravno dediščino, lokalne skupnosti in trajnostni razvoj območja med Gornjo Radgono in Bad Radkersburgom.
Projekt deProfundis temelji na raziskovanju, ohranjanju in interpretaciji edinstvenih naravnih pojavov tega območja – mofet, mineralnih in termalnih izvirov, ki že stoletja zaznamujejo življenje ob meji. Kot je ob predstavitvi projekta poudarila vodja projekta mag. Mojca Bedjanič iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območne enote Maribor, projekt ni nastal zgolj zaradi razvoja novih turističnih vsebin, ampak predvsem zaradi razumevanja pomena teh pojavov ter njihovega dolgoročnega ohranjanja. Partnerji so v okviru projekta izvedli številne raziskave, pripravili strokovne podlage za varovanje območij ter razvijali nove načine interpretacije dediščine, ki obiskovalcem omogočajo bolj poglobljeno in odgovorno doživljanje prostora.
Info – interpretacijski center IZ GLOBIN - grad Negova obiskovalcem približuje skrivnostni svet »dihanja Zemlje« skozi razstavi DIHANJE ZEMLJE in NA SLEDI MEHURČKOM. Kot je poudarila direktorica Zavoda Kultprotur Tatjana Kotnik Karba, center obiskovalcev ne nagovarja zgolj z informacijami, ampak jih vabi k raziskovanju, opazovanju in doživljanju narave. Poseben poudarek bo namenjen šolskim skupinam, družinam in interpretacijskim programom, grad Negova pa bo tudi v prihodnje prostor različnih kulturnih, izobraževalnih in turističnih dogodkov.
Direktor Zavoda RS za varstvo narave dr. Damijan Denac je ob otvoritvi izpostavil, da lahko naravo dolgoročno ohranimo le, če ljudje razumejo njeno vrednost. Ob tem je poudaril, da si pri takšnih projektih nihče ne želi množičnega turizma v občutljivih naravnih območjih, ampak kakovostno doživljanje narave, ki krepi spoštovanje do prostora in podpira lokalni razvoj.
Županja Občine Gornja Radgona Urška Mauko Tuš je poudarila, da občina v slatinah in mofetah vidi pomemben del svoje identitete in trajnostnega razvoja. Projekt je po njenih besedah povezal številne akterje v prostoru — od strokovnih institucij in občin do domačinov, šol in lokalnih ponudnikov — ter spodbudil razvoj novih turističnih programov in usposabljanje kar 14 lokalnih turističnih vodnikov, ki bodo obiskovalcem pomagali odgovorno približati zgodbe tega območja.
Pomen čezmejnega sodelovanja je izpostavil tudi župan mesta Bad Radkersburg mag. Karl Lautner, ki je poudaril, da narava meja ne pozna, zato je tudi prihodnost tega prostora mogoče graditi le skozi skupno zgodbo. Ob tem je napovedal tudi čezmejni festival Water & Light, ki bo konec oktobra s svetlobnimi instalacijami in umetniškimi interpretacijami povezal Gornjo Radgono in Bad Radkersburg ter obiskovalcem na ustvarjalen način približal zgodbe »iz globin«.
Drugi del dogodka je potekal pri mofeti Slepica, enem najbolj občutljivih in edinstvenih naravnih pojavov tega območja. Partnerji projekta so predstavili ureditev območja, ki so jo skupaj izvedli Slovenski državni gozdovi d.o.o, Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Murska Sobota, Zavod RS za varstvo narave ter dijaki in mentorji Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor. Vsi sodelujoči so ob tem poudarili skupno misel — da mofeta Slepica ne sme postati množična turistična točka, ampak mora ostati miren in spoštljivo urejen prostor v naravi.
Kot je poudaril vodja poslovne enote Maribor pri Slovenskih državnih gozdovih Peter Kolar, je bil glavni cilj ureditve zaščititi mofeto pred nenamernimi poškodbami ter obiskovalcem omogočiti varen ogled območja. Ob tem je izpostavil tudi pomen sodelovanja različnih generacij in institucij pri izvedbi projekta. Podobno je poudaril tudi Štefan Kovač iz Zavoda za gozdove Slovenije, ki je opozoril, da morajo obiskovalci v gozd vstopati kot gostje — spoštljivo in brez puščanja sledi. Županja Občine Gornja Radgona Urška Mauko Tuš je mofeto označila kot »unikaten biser« tega območja, ki ga je treba ohraniti za prihodnje generacije, ravnateljica Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor dr. Mateja Kišek Vovk pa je poudarila, da so takšni projekti za mlade izjemno dragoceni, saj povezujejo praktično znanje, sodelovanje in odgovornost do narave. Po besedah sodelujočih ureditev mofete Slepica predstavlja primer dobre prakse povezovanja varovanja narave, izobraževanja in lokalnega okolja.