Mexico City, 25. november 2014: Kolektiv KUD C3 (Mateja Kurir, Boštjan Bugarič) izvaja v novembru 2014 projekt Srečevanje ob vodi (Abajo por el agua) v barriu Santa Maria la Ribera. Namen projekta je odpirati pereča vprašanja skupnosti, kot je pravica do vode in preprečevanje naraščujočega kriminala ter nasilja v javnem prostoru s spodbujanjem participacije prebivalcev na lokalnem merilu. Tovrstni urbani posegi na nivoju mikrourbanizma omogočajo prebivalcem aktivno soustvarjanje urbanega okolja. Mexico City, megapolis z dvajsetimi miljoni prebivalcev, zgrajen na jezeru s številnimi vodnimi pritoki, se danes sooča s problematiko distribucije vode. S tem je danes ogledalo problematike dostopa do vode za vsa urbana središča v prihodnosti.
Projekt Srečevanja ob vodi je intervencija na nivoju mikrourbanizma, ki omogoča dolgoročno rekuperacijo skupnosti s sodelovanjem številnih lokalnih partnerjev. S prenosom znanj in dobrih praks projekta Zalograd (Ljubljana), nagrajenega z Zlato kocko (2010), se osredotoča na raziskovanje stanja in izdelavo dolgoročnih trajnostnih scenarijev soseske Santa Maria la Ribera na temo vode.
S študenti fakultete UAM je KUD C3 izvedel intervjuje s prebivalci soseske in kot pomembno temo prepoznal problematiko nasilja in varnosti v javnem prostoru. S sodelovanjem in povezovanjem lokalnih partnerjev (SPAZI, Univerza UAM, Cineteca, Mi Verde Morada, Consejo Cultural Consultivo Ciudadano, Casa de Cultura Santa Maria la Ribera, Casa Imelda, Gestion Ambiental de la delegacion Cuauhtemoc, Libreria Bodet) so bili izvedeni prvi koraki za pripravo alternativnega razvojnega scenarija, s katerim se bo skupnost lahko uprla aktualnemu procesu gentrifikacije.
O Barriu Santa Maria la Ribera
Barrio Santa Maria la Ribera se nahaja v severnem centralnem delu Mexico Cityja, ob prometni povezavi Insurgentes. Nastal je v poznem 19. stoletju kot prva urbanistično zasnovana soseska za bogatejše sloje prebivalstva. Urbanističen in kulturni vrhunec je barrio dosegel med 1910 in 1930. Po letu 1930 so se začeli novi načini pozidave, ki jih je s seboj prinesel srednji razred. Urbanistično stanje se je po letu 1950 drastično spremenilo, pogoji bivanja so se poslabšali zaradi izgradnje velikih
stanovanjskih objektov. Po potresu leta 1985 se je v barrio pričelo masovno preseljevanje revnejših prebivalcev. Število prebivalcev je v izjemno kratkem času naraslo iz 20.000 na 60.000. Danes je barrio eden redkih urbanih četrti Mexico Cityja s številnimi obrtniškimi delavnicami in manjšimi trgovinami, ki so bile značilne za mesto 20. stoletja. Tovrstne četrti so zaradi procesa genrifikacije korenito preobražene, saj so v njih lokali korporacij brez lokalne identitete. V središču barria se
nahaja park z mavrskim paviljonom, s katerim je Mehika prikazovala modernistični način gradnje v poznem 19. stoletju na svetovni razstavi v New Orleansu (1886).
foto: KUD C3/ Mateja Kurir in Boštjan Bugarič
www.kudc3.net
www.architectuul.com
