Krizni center za mlade Ljubljana je včeraj uradno odprl vrata novih prostorov na Podmilščakovi 20 v Ljubljani. Otvoritve Kriznega centra za mlade so se med drugim udeležili tudi dr. Danilo Türk, predsednik programskega sveta Fundacije Danila Türka, in Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Naložba v obnovo prostorov, namenjenih Kriznemu centru za mlade je znašala 165.257,94 EUR in jo je prispevalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Sredstva za opremo prostorov v višini 45.994,00 EUR pa je donirala Fundacija Danila Türka. V Kriznem centru za mlade Ljubljana, ki je bil ustanovljen pred 20 leti, pokriva celotno ljubljansko regijo z okolico. Namenjen je vsem mladim med 6. in 18. letom, ki se znajdejo v hudi stiski in lahko tu najdejo zatočišče in strokovno pomoč. Sedaj je v njem na voljo 10 postelj in soba za mladostnike z gibalnimi ovirami. V okviru centra je predvidena tudi bivalna enota za mladostnike za podporo pri vstopu v samostojno življenje po odhodu iz vzgojnih zavodov oz. zaključenem rejništvu.
Delo v kriznem centru za mlade temelji predvsem na spodbujanju otrok in mladostnikov, da aktivno sodelujejo v reševanju svojih stisk in težav, da jih prepoznajo in znajo ubesediti tako v odnosu s starši kot z drugimi. Matej Križanič, direktor CSD Ljubljana Bežigrad je ob otvoritvi poudaril:»Danes se v krizne centre po pomoč zatečejo mladi, ki so žrtve različnih oblik nasilja. Vedno več pa je nasilnih mladostnikov, za katere nimamo razvitih programov, zato bo treba na ravni države poskrbeti tudi za tovrstno pomoč.«
Ena od ustanov, ki skrbi za spodbujanje aktivnosti za preprečevanje in odpravljanje posledic nasilja nad otroki v družini, šolskem in lokalnem okolju ter na območjih kjer je ogrožen mir je tudi Fundacija Danila Türka, ki je prispevala sredstva za opremo prostorov Kriznega centra za mlade Ljubljana. Dr. Danilo Türk, predsednik programskega sveta fundacije : »Kriza, ki je v preteklih letih prizadela Slovenijo, je posebej močno udarila mlade. Dolžni smo pomagati najbolj prizadetim, zlasti žrtvam nasilja - tako nasilja v družini kot tudi nasilja na ulici. Zato smo že pred štirimi leti ustanovili posebno fundacijo, ki zbira sredstva za pomoč mladim v hudi stiski. Do sedaj smo zbrali že pol milijona evrov. Med vsemi oblikami pomoči fundacija posebej pomaga kriznim centrom, katerim je do danes podarila 170.000 evrov, saj so se v Sloveniji izkazali za nujno in zelo učinkovito pomoč mladim v najtežjih stiskah, ki jih prinaša življenje. Iz izkušnje ljudi, ki se angažirajo v kriznih centrih, pričakujemo še dodatne zamisli kako pomagati v prihodnje.«
V Kriznem centru za mlade Ljubljana je v preteklih dvajsetih letih poiskalo pomoč več kot 11.300 mladih, od tega je v njem bivalo 1.574 mladostnikov. V letu 2006 so uvedli tudi brezplačni svetovalni telefon »Peter Klepec« s telefonsko številko 080 15 52, na katero letno pokliče več kot 2.000 klicev otrok in mladostnikov. Martina Vuk, državna sekretarka Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je ob tej priložnosti poudarila: »Še nikoli ni bilo tako veliko specifičnih potreb po kriznih centrih za mlade v Sloveniji. Vpliv gospodarske krize in velika brezposelnost so pustili svoj pečat na družinah, posameznikih, otrocih. Pomoč tem otrokom je naše trajno poslanstvo in odgovornost. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poudarjamo, da je treba delovati tudi preventivno, z odpravljanjem vzrokov nasilja v družinah, v šolah, v lokalnem okolju, tam kjer je kršeno otrokovo dostojanstvo ter je ogroženo njihovo zdravje.«
V krizni center se zateče največ najstnikov, in sicer več deklet kot fantov. V povprečju center na leto sprejme 72 otrok in mladostnikov, ki lahko v njem ostanejo največ tri tedne. Po starosti izstopa skupina med 14 do 18 let, saj predstavlja skoraj dve tretjini vseh bivajočih. Najpogostejši vzrok za prihod v krizni center so neurejene družinske razmere, fizično in psihično nasilje, težave v odraščanju, hude konfliktne situacije, zanemarjanje in tudi spolno nasilje. V zadnjih letih so vzrok tudi uživanje drog, samomorilnost in zdravstvene težave. Vedno več je mladostnikov, ki vanj pridejo samoiniciativno, kar kaže na dobro prepoznavnost ustanove v okolju in seznanjenost mladih, kje lahko poiščejo pomoč.
