Čopovo diplomo prejmeta Simona Resman in Zoran Krstulović

(Ljubljana, 19. december 2014) Danes ob 18. uri bodo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani podelili nagrade Zveze bibliotekarskih društev Slovenije – stanovske nagrade, ki jih podeljujejo knjižničarji za izjemne dosežke na strokovnem področju. Letošnja dobitnika Čopove diplome sta Simona Resman iz Mestne knjižnice Ljubljana in mag. Zoran Krstulović iz Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana. Udeležence dogodka bo nagovorila tudi ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar.

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS), krovna organizacija slovenskih knjižničarjev, ki bo 21.12.2014 stopila v 68. leto delovanja, podeljuje svojim članom javna priznanja in nagrade za dosežene rezultate na področju knjižničarstva: Čopovo diplomo in Čopova priznanja. Čopova diploma in Čopova priznanja so najvišje državne nagrade za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku stroke.

Čopovo diplomo strokovna javnost podeli knjižničarjem za izredno pomembno življenjsko delo na področju knjižničarstva, ki je širšega pomena in prispeva k ugledu in napredku  knjižničarske stroke. Čopovo priznanje strokovna javnost podeli knjižničarjem za enkratne dosežke, ki so plod izvirnih strokovnih pristopov ali za posebne zasluge pri popularizaciji knjižničarstva, krepitvi ugleda knjižničarjev, knjižnic in knjižničarske stroke v javnosti ter za zasluge pri razvoju knjižnične dejavnosti.

Čopovo diplomo za leto 2014 prejmeta Simona Resman in mag. Zoran Krstulović.  Čopovo priznanje za leto 2014 prejmejo mag. Hedvika Pavlica Kolman iz Osrednje humanistične knjižnice Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Jolanda Železnik iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec in Mirko Nidorfer iz Knjižnično informacijskega centra Ministrstva za obrambo – Kadetnica Maribor.

»Dandanes je razpravljanje o vrednotah postalo že skoraj tako pogosto kot razpravljanje o vremenu in tudi učinki so podobni: vsi se pritožujejo, a stori skoraj nihče nič. Za družbo so pomembni posamezniki, ki so kot markacije na poti do vrha gore. Posamezniki, ki z dejanji pokažejo, kako pomembno je živeti vrednote in jih ne le na načelni ravni podpreti. « meni predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije mag. Sabina Fras Popović. »Letošnji nagrajenci dokazujejo, kako pomembna je knjižnična javna služba v vseh okoljih: v kraju, šoli, v specialnem okolju in v srcu naše stroke in države,« še dodaja.

Čopovo priznanje za leto 2014 prejmejo:

mag. Hedvika Pavlica Kolman iz Osrednje humanistične knjižnice  Filozofske fakultete
Mag. Hedvika Pavlica Kolman je univerzitetna diplomirana bibliotekarka in profesorica sociologije, habilitirana bibliotekarka in nižja bibliotekarska svetnica. Diplomirala je na Filozofski fakulteti leta 1994 na oddelkih za bibliotekarstvo in sociologijo. Strokovno se ukvarja s področji branja in izobraževanja v knjižnicah; slednje je tudi področje, na katerem je leta 2009 magistrirala na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.

Svojo poklicno pot je začela kot učiteljica v osnovni šoli, nadaljevala pa kot bibliotekarka v visokošolski knjižnici na Filozofski fakulteti, kjer je zaposlena od leta 1996. Danes je to Osrednja humanistična knjižnica, Hedvika pa nepogrešljiv del knjižnice Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Njena zasluga je vzpostavitev knjižnice, saj dela v njej od začetka; knjižnica je bila tudi prva, ki je leta 1999 na Filozofski fakulteti začela v celoti poslovati z avtomatizirano izposojo. Prav gotovo knjižnica danes ne bi bila taka, kot je, brez njenega truda in strokovnega dela.

Je dolgoletna aktivna članica Društva bibliotekarjev Ljubljana, Bralnega društva Slovenije in Združenja univerzitetnih izobraženk Slovenije. Že drugo mandatno obdobje (2011-13 in 2013-17) vodi Sekcijo za visokošolske knjižnice pri ZBDS in se v njenem okviru aktivno zavzema za uveljavljanje profesije in položaja slovenskih visokošolskih knjižničarjev. S svojim zavzetim in strokovnim delom v delovanju svoje knjižnice, društva, sekcije in ZBDS pozitivno vpliva na lokalno delo OHK in njenih knjižnic ter njen družbeni ugled, hkrati pa tudi na položaj, ugled in razvoj slovenskega visokošolskega knjižničarstva.

Za prispevek na področjih krepitve položaja in spodbujanja razvoja knjižnic in krepitve položaja knjižničarjev ji Komisija za Čopove diplome, Čopova priznanja in Čopove plakete podeljuje Čopovo priznanje za leto 2014.

Jolanda Železnik, Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Jolanda Železnik je od leta 1992 zaposlena v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, od leta 2006 kot direktorica knjižnice. V času njenega mandata je žalska knjižnica izpeljala več pomembnih projektov; bila je pobudnica pravljičnega maratona ob Mednarodnem dnevu knjig za otroke, pobudnica bralne značke Savinjčani beremo ter kasneje tudi bralne značke za otroke, izpeljala je postopke digitalizacije domoznanskega gradiva, izdala komplete domoznanskih razglednic in koledarja in se vključila v portal Kamra. V tem času je knjižnica dobila nove oddelke na Ponikvi, na Polzeli in v Preboldu ter uvedla avtomatizacijo poslovanja v nekaterih krajevnih knjižnicah, kot prva knjižnica na Celjskem je uvedla avtomatsko izposojo z RFID-tehnologijo ter krepila sodelovanje z lokalno skupnostjo in kulturnimi organizacijami iz Slovenije in tujine.

Jolanda Železnik je v lokalnem okolju znana kot stalna sodelavka kulturnih društev, ustanov in svetov, več let je bila sodelavka Radia Celje in avtorica radijskih oddaj o knjigah in knjižnicah. V zadnjih letih je bila redna članica delovnih teles pri Združenju splošnih knjižnic ter članica delovne skupine za oblikovanje programa šole za direktorje. Februarja 2014 ji je občina Žalec podelila Savinovo plaketo. Za dosedanje delo in pomemben prispevek k razvoju in ugledu knjižnic na območju Žalca in sosednjih občin ji Komisija za Čopove diplome, Čopova priznanja in Čopove plakete podeljuje Čopovo priznanje.

Mirko Nidorfer
Mirko Nidorfer je aktiven v knjižničarski stroki od leta 1987, ko se je zaposlil v Univerzitetni knjižnici Maribor. V času avtomatizacije knjižnice je bil eden ključnih akterjev, ki se je posvečal strokovni obdelavi knjižničnega gradiva in razreševal strokovna vprašanja bibliografske obdelave, tudi v sodelovanju s Komisijo za katalogizacijo pri ZBDS. Njegovo bogato in široko dejavnost izkazuje bibliografija, ki šteje 206 bibliografskih enot. Od leta 2009 je zaposlen na Ministrstvu za obrambo, v knjižnici Kadetnice slovenske vojske, v kateri je vse gradivo katalogiziral v vzajemni katalog COBIB in ga uredil.

V vseh okoljih, kjer je profesionalno deloval, si je prizadeval za popularizacijo knjižnične dejavnosti z odmevnimi prireditvami, s poudarkom na razstavah, ki predstavljajo bogastvo knjižničnih zbirk. V sedanjem knjižničnem okolju prireditve zastavi tako, da povezujejo vojaške vsebine s civilnimi in zgodovinskimi. Mirko Nidorfer se aktivno vključuje tudi v učni proces, ki poteka v Kadetnici, saj sodeluje pri pripravi učnih gradiv za slušatelje vojaškega šolanja.

Njegovo strokovno in praktično delo odlikuje velika sinergija s širšim družbenim okoljem. Vanj prenaša dosežke bibliotekarske stroke in na ta način plemeniti tako strokovno javnost kot širše družbeno okolje. Ves čas aktivno sodeluje v Društvu bibliotekarjev Maribor, v organih Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, med strokovnimi kolegi pa je zaradi svojega načina razmišljanja in delovanja zelo priljubljen in cenjen. Komisija za Čopove diplome, Čopova priznanja in Čopove plakete Mirku Nidorferju podeljuje Čopovo priznanje za leto 2014.

Prejemnica  Čopove diplome za leto 2014 je Simona Resman, Mestna knjižnica Ljubljana
Simona Resman je članica Društva bibliotekarjev Ljubljana od leta 1997 in je zaposlena v Mestni knjižnici Ljubljana kot pomočnica direktorice za strokovno delo. V letu 1994 je prevzela vodenje Knjižnice Otona Župančiča in še istega leta vodila implementacijo avtomatizirane izposoje, kar je Knjižnici Otona Župančiča uspelo kot prvi veliki knjižnici v Sloveniji. Simona Resman se posveča vseživljenjskemu učenju, pri čemer najbolj izstopa priprava temeljnih izhodišč za delovanje Centra za vseživljenjsko učenje pri Mestni knjižnici Ljubljana. Sodelovala je pri mnogih državnih in evropskih projektih, redno pa izvaja številna strokovna predavanja, tudi v okviru posvetov Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Ima bogato bibliografijo, ki dodatno priča o njeni aktivnosti na številnih strokovnih področjih knjižničarstva. Deluje v Odboru za kulturo pri Turistični zvezi Slovenije in v komisiji Festival za tretje življenjsko obdobje. Sodelovala je pri pripravi strategije Slovenskih splošnih knjižnic, bila članica Sveta COBISS, članica izvršnega odbora Sekcije za splošne knjižnice in Sekcije za izobraževanje in kadre pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Dosežke slovenske knjižničarske stroke je predstavljala tudi v mednarodnih okoljih.

Komisija za Čopove diplome, Čopova priznanja in Čopove plakete Simoni Resman za izredno pomembno življenjsko delo na področju knjižničarstva, ki je širšega pomena in je pomembno prispevalo k razvoju in afirmaciji knjižnic  ter ugledu in napredku knjižnične stroke podeli Čopovo diplomo za leto 2014.

Prejemnik  Čopove diplome za leto 2014 je mag. Zoran Krstulovič, Narodna in univerzitetna knjižnica
Mag. Zoran Krstulović je član Društva bibliotekarjev Ljubljana in je na področju knjižničarstva aktiven vse od leta 1988, ko se je zaposlil v Glasbeni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, kjer je kar 11 let skrbel za strokovno obdelavo glasbenega gradiva, pripravljal razstave in objavljal bibliografije s področja glasbe. V času svoje zaposlitve je opravljal številne pomembne funkcije, od leta 2004 pa opravlja funkcijo pomočnika ravnatelja NUK za strokovno delo. 

Mag. Zoran Krstulovič je bil gonilna sila pri vzpostavitvi Digitalne knjižnice Slovenije, sodeluje pa tudi pri številnih nacionalnih in mednarodnih projektih, kjer mnoge tudi vodi. Posebej izstopa Europeana, skupni projekt knjižnic arhivov in muzejev, kjer mu je bil leta 2009 zaupan projekt vzpostavitve nacionalnega agregatorja e-vsebin. Bil je vodja izobraževanj za neknjižno gradivo, vodil in organiziral je številne strokovne posvete, je član strokovnega sveta NUK, član sveta članic COBISS, član UO IZUM, aktiven je v mednarodni knjižničarski organizaciji IFLA, je nacionalni predstavnik v Europeana Network, vodja skupine za digitalizacijo pri Ministrstvu za kulturo in recenzent revije Knjižnica. Za svoje strokovne prispevke je prejel nagrado Kalanovega sklada, je prejemnik tudi priznanja Slovenskega muzikološkega društva − Montuanijevega priznanja. Uresničuje idejo povezovanja in sodelovanja kot temeljno izhodišče sodobne knjižničarske usmeritve.

Za izjemen prispevek pri krepitvi družbenega položaja knjižnic in knjižničarske stroke ter  pomembno življenjsko delo na področju knjižničarstva, ki pomeni nepogrešljiv prispevek k razvoju in afirmaciji knjižnic mu Komisija za Čopove diplome, Čopova priznanja in Čopove plakete podeljuje Čopovo diplomo za leto 2014.