Spoštovani in spoštovane, uprizoritev Boris, Milena, Radko avtorja in režiserja Dušana Jovanovića, ki je doživela krstno izvedbo v SNG Drama Ljubljana v septembru 2013, bo v četrtek, 11. decembra, ob 19.30 praznovala svojo že petdeseto ponovitev.

Ljubezenski trikotnik med upokojeno igralko, njenim možem novinarjem in njenim ljubimcem, upokojenim kapitanom dolge plovbe, razburka strasti tako med udeleženci kot med opazo­valci. So erotične in ljubezenske peripetije pri teh letih sploh še primerne? Ali pa, nasprotno, opozarjajo, da življenje ne var­čuje s presenečenji, čeprav niso zmeraj za vse prijetna? Ta du­hovita igra o ljubezenskem ognju v zrelih letih se sprašuje tudi o našem odnosu do življenja, ki ga vse preradi jemljemo kot samoumevno rutino.

Igrajo:
Milena Zupančič Milena, igralka, 63 let
Radko Polič Radko, novinar, 64 let
Boris Cavazza Boris, kapitan dolge plovbe v pokoju, 67 let
Alojz Svete Mama, Radkova mama, 97 let
Nina Valič Alja, Milenina in Radkova hči, veterinarka, 35 let

Iz gledališkega lista
Skratka: bistvo te Jovanovićeve drame ni v tem, da je »gerontološka«, niti v tem, da je ena od oseb mačistična, temveč v zelo posebni dramski zgodbi, v kateri upokojeni kapitan dolge plovbe zapelje poročeno žensko in v kateri ta ženska noče zapustiti svojega moža novinarja, temveč vztraja, naj živijo v troje, »v komuni«, tj. v poligamiji. Ker se ne mož ne ljubimec nočeta strinjati s to vizijo, ju Milena oba zapusti. Šele na tej točki je verjetno treba dodati značilnost, da ja, res je, vse tri osebe so že krepko v letih, Milena je že babica.
Lado Kralj: So te osebe izmišljene ali realne? (odlomek)

Boris, Milena, Radko [so] nekakšen simulaker komedije, hkrati pa tudi dramski esej o prostoru in času, ki ga živimo. […] Jovanović vedno znova zapisuje in uprizarja vdore realnega, točke, na katerih se dogaja gibanje umetnosti kot proizvajanja lastne resnice oziroma, če citiramo kar njegove misli iz intervjuja za portal SiGledal: »Ko se premikaš po akupunkturnih točkah likov v drami, se krušijo delci, ki so potencialno resnični.« Ta potencialna resničnost je v njegovi najnovejši igri še bolj izostrena, saj pripoveduje o treh junakih, upokojeni igralki Mileni, TV-uredniku pred upokojitvijo Radku in upokojenem kapitanu dolge plovbe Borisu, ki jih bodo v krstni uprizoritvi odigrale tri karizmatične osebnosti slovenskega gledališča: Milena Zupančič, Radko Polič in Boris Cavazza. Ne gre sicer za zgodbe o igralcih samih, a hkrati gre tudi za dramsko besedilo, ki je napisano za tri osebe, ki bodo igrale nekoga drugega in bodo obenem tudi to, kar so, osebno in osebnostno: trije vrhunski upokojeni igralci z vsemi nanosi svojih lastnih biografij in izmišljenih biografij protagonistov igre. - Tomaž Toporišič: Jovanovićevi (meta)komedijski stroji (odlomek)

Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana