16. 4. 2026 - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) zelo podpira predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, saj pomeni prepoznaven premik od dodatnega davčnega in administrativnega obremenjevanja k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov. Predlog prinaša ukrepe, ki izboljšujejo konkurenčnost podjetij in hkrati pomagajo ljudem pri blažitvi življenjskih stroškov. Ob tem poudarja, da gre šele za prvi korak – za razvojni preboj je nujna druga faza ukrepov, zlasti na področju davčnih razbremenitev in odprave administrativnih ovir. GZS je zato že predlagala prioritetne ukrepe, ki jih bo morala nova vlada izvesti v prve pol leta in nato nadaljnjih dveh letih, če želimo obrniti trend slovenskega gospodarstva navzgor.
Slovensko gospodarstvo je v zadnjih treh letih utrpelo padce pri vseh pomembnih kazalcih. GZS opozarja, da je tudi zaradi razmer v svetu in nevarnosti dlje trajajoče krize nujno, da v Sloveniji ta trend razvoja gospodarstva obrnemo navzgor. Pri tem Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, poudarja: »Če bomo okrepili gospodarstvo, bomo v Sloveniji lažje ohranili javno zdravstvo, šolstvo, vlaganja v infrastrukturo ter poskrbeti za najstarejše in socialno šibke.«
Kot je dejala Vesna Nahtigal: »Predlog interventnega zakona pozdravljamo kot prvi korak v pravo smer. Daje jasno sporočilo, da spreminjamo smer razvoja Slovenije – od dodatnega davčnega in administrativnega obremenjevanja gremo k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov. Takšen premik je nujen in pravočasen, saj je imela Slovenija po podatkih Eurostata lani med največjimi povečanje stroškov dela v EU.«
GZS pozdravlja uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke, saj podjetjem omogoča ustrezno nagrajevanje najbolj usposobljenih strokovnjakov in zmanjšuje odhajanje kadrov v tujino. S tem bo prispevala tudi k ustvarjanju višje dodane vrednosti ter novih delovnih mest. Gre za preizkušen ukrep, uvedeni ga ima že dve tretjini držav srednje Evrope. 7.500 EUR je lahko prvi korak, na GZS predlagamo, da moramo nato postopno do leta 2030 to mejo spustiti na 6.000 EUR. Pozitivne so tudi spremembe ureditve normirancev in uvedba mikro s.p. z namenom razbremenitve manjših podjetij in kmetov, pri čemer je treba paziti, da ne bi prihajalo do nadomeščanja rednih zaposlitev s samozaposlitvijo. Seveda pa bo v naslednjih korakih potrebna celovita prenova statusa normirancev.
Pomemben ukrep je tudi možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu, ki spodbuja tiste starejše, ki želijo in zmorejo delati dlje, ter pomaga pri pomanjkanju delovne sile. Paziti pa bo treba, da se s tem ne bo ustvarila previsoka razlika med dohodki mladih in starejših zaposlenih. GZS pozdravlja tudi predlog znižanja DDV na energente in razume smiselnost znižanja DDV tudi na določene prehranske izdelke, kar bo pomagalo predvsem gospodinjstvom. Pri prehranskih izdelkih je smiselno razmisliti, ali to uvesti, ko bo prišlo do dviga cen hrane nad razumne ravni, in za kakšno število izdelkov.
Druga faza ukrepov v naslednjem koraku
GZS razume, da ta predlog zakona seveda ne more vključevati vseh potrebnih ukrepov za razvojni preboj celotnega gospodarstva. Zato GZS poziva politiko, da v prvih šestih mesecih nova vlada sprejme nadaljnje korake k davčni razbremenitvi (med drugim ukinitev 5. dohodninskega razreda in znižanje stopnje v 4. dohodninskem razredu, začetek postopnega zniževanja DDPO do 15 % do leta 2030, ničelno stopnjo za start-upe v prvih petih letih ter ugodnejšo obdavčitev za napotene delavce). Hkrati
predlaga znižanje obremenitev nadomestil za podjetja zaradi absentizma (s 30 na 20 dni), pohitritev zaposlovanja kadrov iz tujine ter pospešitev digitalizacije podjetij, predvsem MSP.
V prvih dveh letih novega mandata GZS predlaga izvedbo celovitejše davčne reforme, vključno s postopno nadgradnjo razvojne kapice do 6.000 EUR do leta 2030, enostavnejšimi olajšavami in ugodnejšim DDPO za manjša podjetja. Ključna je tudi pospešitev in poenostavitev izdaje dovoljenj ter umeščanja v prostor, nadgradnja ukrepov za zmanjšanje absentizma, učinkovitejša podpora raziskavam, razvoju in inovacijam ter vključitev računalništva in umetne inteligence v izobraževalni sistem. Ob tem je nujno povečati predvidljivost in konkurenčnost stroškov dela.
GZS poudarja, da mora vlada že v prvem letu mandata skupaj z gospodarstvom začeti pripravljati Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do 2035. Pri tem je program GZS Made in Slovenia 2035 lahko dobra osnova za dolgoročne razvojne odločitve na področju znanja, tehnologij, inovacij in investicij.
Socialni dialog: vloga ESS in odprta strokovna razprava
Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS, je izpostavil nujnost socialnega dialoga. »Čeprav gre za poslanski zakon, je prav, da ga obravnava tudi Ekonomsko-socialni svet.« Ob tem pa je bil zelo jasen, da ne sme biti 'tabu tem', kot so jih navedli nekateri sindikalisti, o katerih dialog med socialnima partnerjema in vlado ne bi potekal. Posebej je poudaril: »Glede razvojne kapice in načina določanja minimalne plače bomo lahko le z odprto in strokovno argumentirano razpravo našli rešitve, ki
bodo dolgoročno v korist zaposlenih, podjetij in celotne Slovenije. Nikakor pa ne drži, da želimo ukiniti plačilo prevoza na delo, malice ipd.«
Foto: Tadej Kreft, GZS.
