Novo mesto, 24. april 2026 – Ob praznovanju obletnice Krkine ustanovitve je včeraj na ploščadi pred Krkinima najsodobnejšima obratoma za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov potekala jubilejna slovesnost. Na njej smo skulpturi Krkine deklice z rastočo knjigo, ki stoji na ploščadi, dodali knjigo z novo mislijo in zaznamovali pomemben razvojni mejnik – 104. inovacijo, v marcu prijavljeno na razpis Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za najboljše inovacije. Pod inovacijske prijave se je v skoraj dveh desetletjih podpisalo 315 Krkinih raziskovalcev, Krka pa je v tem času med vsemi podjetji v Sloveniji prejela največ zlatih priznanj GZS za inovacije.
100 prijavljenih inovacij kot dokaz Krkine razvojne kulture
Več kot 100 prijavljenih inovacij na razpise GZS dokazuje močno Krkino razvojno kulturo. Gre za sporočilo kontinuitete, ki obsega zbir številnih idej, eksperimentov, analiz in izboljšav, katerih rezultat so številne vrhunske inovativne rešitve. Naše inovacije so rezultat dolgotrajnega učenja, vztrajnosti in timskega dela. Njihova največja vrednost je, da zaživijo v praksi kot kakovostna, varna in učinkovita zdravila za ljudi in živali.
Prvo inovacijsko prijavo na razpis GZS smo oddali leta 2007, povezana pa je bila z zdravilom s perindoprilom, namenjenim zdravljenju srčno-žilnih bolezni. Zanjo smo prejeli prvo zlato priznanje GZS za inovacije, še pomembneje pa je, da smo s tem izdelkom, ki je nastal kot rezultat dognanj in znanja Krkinih strokovnjakov, bolnikom lahko ponudili kakovostno, varno in učinkovito zdravilo. Na nagrajeni inovaciji je temeljil razvoj celotne družine izdelkov s perindoprilom, ki so danes na več kot 50 trgih naša najuspešnejša in najbolje prodajana izdelčna skupina. To dokazuje, da znanje in vztrajen razvoj prinašata dolgoročno vrednost.
V skoraj dveh desetletjih smo na razpisih GZS sodelovali z zelo raznovrstnimi dosežki, med katerimi so prevladovale izdelčne inovacije, zasnovane na zahtevnih razvojnih procesih in večdisciplinarnem prepletu kemijskih, tehnoloških in analitskih znanj. V povprečju se je vsaka tretja Krkina inovacija uvrstila na izbor na državni ravni in prejela najvišje državno priznanje GZS.
Da je inovativnost rdeča nit Krkinega razvoja, potrjujejo tudi patentne prijave. Po podatkih Evropskega patentnega urada je bila Krka s 14 prijavami v letu 2024 na prvem mestu med slovenskimi prijavitelji. Ključno vlogo ima Krkin vertikalno integrirani razvojni model, ki omogoča celovit nadzor nad razvojnimi in proizvodnimi procesi, hitro in učinkovito prenašanje znanja v prakso ter nenehno uvajanje inovativnih izboljšav, hkrati pa zmanjšuje odvisnost od zunanjih virov in pomeni pomembno prednost v nepredvidljivem svetovnem okolju.
Znanje, kultura in ustvarjalnost so pogoj za napredek družbe
Slavnostni govornik na slovesnosti je bil direktor Razvoja in raziskav dr. Zvone Simončič, ki je v nagovoru poudaril pomen ljudi in znanja ter dolgoročno usmerjenost razvoja. »Inovacije v Krki so rezultat prepleta vrednot, idej, strokovnega znanja in sodelovanja, pa tudi kreativnosti in vedoželjnosti, ki se skozi leta oblikujejo v rešitve z jasno vrednostjo – v inovativna zdravila, ki bolnikom prinašajo zanesljivo, učinkovito in kakovostno zdravljenje,« je poudaril dr.
Simončič. Slovesnosti se je udeležil tudi častni pokrovitelj projekta Rastoča knjiga Marko Lotrič, ki je v nagovoru prav tako opozoril, da je napredek družbe neločljivo povezan z znanjem, kulturo in ustvarjalnostjo.
Z znanjem, ustvarjalnostjo in strokovno odličnostjo se lahko pohvalijo tudi Krkini raziskovalci, brez katerih ne bi bilo inovacij. Na razpisih za najboljše inovacije je v skoraj 20 letih sodelovalo več kot 300 kemikov, farmacevtskih tehnologov, analitikov, farmakokinetikov, klinikov, regulativnih, patentnih in drugih strokovnjakov. Visoko raven znanja v podjetju potrjujejo tudi podatki informacijskega sistema SICRIS, po katerih so med sto vodilnih raziskovalcev v kategoriji izjemnih dosežkov na področju farmacije uvrščeni številni krkaši in krkašice.
Med uspešne raziskovalce spadata tudi soavtorja več Krkinih inovacij in osrednja gosta slovesnosti specialistka klinične farmacije Janika Slanc Vovk iz Razvoja in raziskav zdravil in dr. Marko Bitenc iz Razvoja in raziskav učinkovin. Slanc Vovkova je dejavna predvsem na področju farmakokinetike in razvoja naprednih farmacevtskih oblik, sodeluje pa tudi pri razvoju sodobnih kombiniranih zdravil, s katerimi Krka odgovarja na potrebe v sodobnem zdravljenju. Bitenc svoje raziskovalno delo usmerja predvsem v prenos sinteze učinkovin iz laboratorija v industrijsko merilo.
Obiskovalci so si na poti do prizorišča lahko ogledali razstavo, ki predstavlja nekaj utrinkov iz zadnjih treh let Krkine inovacijske zgodbe. Razstavni panoji prikazujejo razvojne poti od ideje do rešitve ter poudarjajo moč kolektivnega znanja razvojnih timov in širino razvojnega dela – od naprednih formulacij in sintez do uporabe umetne inteligence in trajnostno zasnovanih procesov.
Krkina deklica z rastočo knjigo kot simbol nenehnega razvoja
Slovesnost ob 72-letnici podjetja smo simbolno zaokrožili z odkritjem nove knjige, ki smo jo dodali Krkini deklici z rastočo knjigo – simbolu znanja, razvoja in napredka. Zapis na knjigi Ustvarjamo inovativne izdelke za zdravje ljudi in živali, ki so ga oblikovali zaposleni iz Razvoja in proizvodnje zdravil ter Razvoja in proizvodnje učinkovin z oskrbo, potrjuje našo usmerjenost v ustvarjanje novih, inovativnih izdelkov za bolj zdravo in kakovostnejše življenje bolnikov.
Vseslovenskemu projektu Rastoča knjiga smo se s postavitvijo Krkine deklice z rastočo knjigo, ki smo jo umestili pred obrat za proizvodnjo trdnih oblik zdravil Notol, pridružili leta 2019 ob Krkini 65-letnici. Skulptura akademskega kiparja Jurija Smoleta, s katero smo obogatili proizvodni kompleks in ki je edina te vrste v industrijskem okolju, ponazarja razvoj in identiteto Krke kot stalno učečega se podjetja. Krkini deklici z rastočo knjigo ob pomembnih priložnostih simbolno dodajamo nove knjige z mislimi, ki ponazarjajo naš odnos do izobraževanja, dela, ustvarjalnosti in napredka.
