14. 4. 2026 - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je z zaskrbljenostjo prisluhnila izjavi predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja na nacionalni televiziji, v kateri so bila stališča gospodarstva glede minimalne plače, Zakona o delovnih razmerjih ter širših davčno-socialnih vprašanj predstavljena poenostavljeno in deloma netočno. GZS nikoli ni zagovarjala nižanja pravic delavcev, temveč dosledno opozarja na potrebo po predvidljivem, preglednem in mednarodno primerljivem sistemu, ki bo dolgoročno vzdržen tako za zaposlene kot za gospodarstvo.
»Obžalujemo, da se posamezne teme – od minimalne plače do davčnih razbremenitev – razglasi za nedotakljive 'rdeče črte'. Takšen pristop ne prispeva k vsebinskemu dialogu o nujnem prihodnjem razvoju Slovenije in posledično boljšem življenju vseh zaposlenih kot tudi socialno šibkejših. Takšen populizem vodi v polarizacijo in ne k skupnemu iskanju najboljših rešitev. Na GZS smo prepričani, da je le z odprto in strokovno argumentirano razpravo mogoče najti rešitve, ki bodo dolgoročno v korist zaposlenih, podjetij in celotne Slovenije. Zato mora socialni dialog temeljiti na dejstvih, primerjavah z mednarodnim okoljem in dolgoročni vzdržnosti sistema. Naš cilj ni krčenje pravic, temveč večja preglednost, predvidljivost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Samo močna podjetja in zadovoljni zaposleni pomenijo ohranjanje kakovostnih delovnih mest, dobre plača in nenazadnje tudi več denarja za storitve države in najšibkejše,« izpostavlja glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.
Minimalna plača: predvsem vprašanje predvidljivosti
Pri razpravah o minimalni plači GZS poudarja, da je ključen problem njena nepredvidljivost. Prepogosto je bila namreč minimalna plača podvržena izkoriščanju v politične namene, kar se je zgodilo tudi letos januarja v predvolilnem obdobju. GZS poudarja, da ni bila proti dvigu minimalne plače oz. uskladitvi s stopnjo okoli inflacije, nasprotovala pa je nesorazmerno visokemu dvigu. Pri določanju višine minimalne plače se GZS zavzema za upoštevanje jasno določenih in vnaprej znanih parametrov, kot
je uradna inflacija ali drugi parametri, po katerih se usklajujejo drugi socialni transferji. Takšen pristop krepi zaupanje, zmanjšuje negotovost v gospodarstvu in omogoča stabilnejše načrtovanje poslovanja.
Zakon o delovnih razmerjih: iskanje sodobnejših rešitev
GZS že dlje časa opozarja, da ima slovenski sistem plač in povračil določene posebnosti še iz preteklih ureditev, ki Slovenijo postavljajo v drugačen položaj v primerjavi z nam primerljivimi državami EU. Med temi so tudi odmor za malico znotraj delovnega časa, zakonsko določena povračila in nekateri dodatki. GZS izpostavlja, da namen ni zmanjševanje pravic zaposlenih, temveč zgolj poiskati bolj sodobne in mednarodno primerljive rešitve, sprejemljive za delodajalce in zaposlene. Prav s tem
namenom je bila oblikovana bipartitna delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov delodajalcev in sindikatov. Ta preučuje mednarodno študijo plačnih modelov primerljivih držav v EU, ki jo je za Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izdelala Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. GZS pričakuje, da bo vsaka stran pripravila svoj predlog rešitev, ki bo podlaga za pogajanja in iskanje kompromisne rešitve.
Razvojna kapica: tema za strokovno razpravo
GZS zavrača poskuse, da vprašanje razvojne oziroma socialne kapice predstavlja nedotakljivo temo. Gre za legitimno razpravo o konkurenčnosti gospodarstva, zadrževanju visoko usposobljenih kadrov ter na drugi strani dolgoročni vzdržnosti sistema socialnih blagajn. Odpiranje tega vprašanja nikakor ne pomeni rušenja socialne države oz. zmanjševanja socialnih pravic, kot se to želi prikazati v javnosti.
Gre za preizkušen in učinkovit ukrep, ki so ga uvedle že dve tretjini držav srednje Evrope. Zaradi odsotnosti razvojnih kapic se lahko delovna mesta visoko usposobljenih zaposlenih selijo v tujino, kar zmanjšuje konkurenčnost podjetij v Sloveniji in slabi tudi prilive v našo javno blagajno. Pri uvedbi bi se povečali prilivi od dohodnine (za znižane delojemalčeve prispevke), potrošnje (višje neto plače povečujejo potrošnjo) in davka od dohodkov pravnih oseb (manjši stroški dela). GZS meni, da je tudi o razvojni kapici treba voditi odprt, strokoven in argumentiran dialog, brez demonizacije in poenostavljanja stališč posameznih deležnikov.
Splošna davčna olajšava: pomemben element razbremenitve dela
Država je lani v Sloveniji povzročila enega največjih povečanj stroškov dela v EU- (podatki Eurostata). Stroški dela na delovno uro, v katere so vključeni tako plače, regres in druga nadomestila, so v Sloveniji zrasli za 9,3 %, medtem ko v EU za 4,1 %. Visoki stroški dela pomenijo, da zaposleni od svojega zasluženega plačila s strani delodajalcev prejmejo nižji razpoložljiv dohodek. Razbremenitev dela bi pomenila višje neto plače širokega kroga zaposlenih, večjo motivacijo za delo in nenazadnje
konkurenčnost trga dela.
