Vojna v Iranu je korenito spremenila makroekonomske obete za leto 2026. Z zaostrovanjem razmer na energetskih trgih se nemško gospodarstvo znova znajde ujeto v geopolitične napetosti, ki ogrožajo težko pričakovano okrevanje.
Pred izbruhom konflikta je OECD načrtoval zvišanje globalne napovedi rasti za leto 2026 z 2,9 % na 3,2 %, predvsem zaradi treh ključnih dejavnikov: močnih naložb in proizvodnje, povezanih s tehnologijo; nekoliko nižjih ameriških carin po odločitvi vrhovnega sodišča, ki je prepovedalo carine po zakonu IEEPA, in preusmeritvi administracije na carine po oddelku 122; ter splošnega zagona svetovnega gospodarstva, ki je lani pokazalo večjo odpornost od pričakovane. Vendar pa je negotovost, ki jo prinaša vojna v Iranu, prisilila mednarodno organizacijo, da je 26. marca sporočila, da je opustila načrte za to nadgradnjo napovedi.
Države Perzijskega zaliva so med najhuje prizadetimi zaradi zaprtja Hormuške ožine in obsežnih poškodb energetske infrastrukture. Kljub temu so posledice konflikta globalne in se najprej odražajo v znatnem dvigu cen energentov, čemur sledi širši upad gospodarske aktivnosti, investicij in potrošnje po vsem svetu.
Po podatkih zavarovalnice za zavarovanje terjatev Coface so se v Evropi terminske pogodbe za plin (indeks nizozemskega TTF) v zadnjem mesecu povišale za 85 odstotkov in dosegle 55 evrov za megavatno uro. Podobno sliko kaže azijsko referenčno merilo (LNG Japan/Korea Marker), ki se je v istem obdobju podvojilo. V primerjavi z evropskim in azijskim trgom se zdi ameriški trg sicer manj izpostavljen motnjam v dobavi, vendar je indeks Henry Hub kljub temu pod močnim pritiskom navzgor (+36 odstotkov medmesečno). To je, po navedbah zavarovalnice, jasen znak, da so se energetske napetosti že razširile globalno.
Učinki vojne ne bodo omejeni zgolj na kratkoročno obdobje. Napovedi, po katerih bi svetovna gospodarska rast ostala razmeroma nespremenjena glede na leto 2025 in se gibala okoli treh odstotkov, temeljijo na predpostavki, da bodo cene nafte in plina v kratkem dosegle vrh ter se do druge polovice leta 2026 vrnile na predvojno raven. Vendar pa opozarjamo, da bi se v primeru podaljšanja konflikta do junija gospodarska rast v letu 2026 v razvitih gospodarstvih – z izjemo Združenih držav Amerike (ZDA) – lahko skoraj povsem izničila.
Ob tem ostaja visoko tveganje, da bodo povišana inflacija, nadaljnje zaostrovanje denarne politike in negotove razmere na finančnih trgih povzročili še globlji upad potrošnje in investicij. Čeprav se bodo ZDA soočale z višjimi cenami nafte, bi se lahko izkazale za bolj odporne na te šoke kot njihovi globalni tekmeci, predvsem zaradi lastnih energetskih virov in relativno močnega domačega povpraševanja.
Nemški gospodarski prerod znova ujetnik geopolitike
Zdi se, da se nemškemu gospodarstvu, ki se je v zadnjem obdobju pripravljalo na težko pričakovani preobrat navzgor, znova izmika trenutek okrevanja. Podatki nemškega zveznega statističnega urada (Destatis), objavljeni sredi marca, kažejo na zaskrbljujoče trende. Izvoz se je januarja na sezonsko prilagojeni osnovi zmanjšal za 2,3 odstotka v primerjavi z decembrom. Čeprav je v primerjavi z januarjem 2025 izvoz zabeležil skromno rast v višini 0,6 odstotka, je mesečni padec predvsem posledica
strmega upada izvoza na Kitajsko, ki se je zmanjšal za 13,2 odstotka v primerjavi z decembrom.
Podatki o izvozu so sledili objavi industrijskih podatkov za začetek leta. Industrijska proizvodnja se je januarja zmanjšala za 0,5 odstotka medmesečno in za 1,2 odstotka medletno, medtem ko so nova naročila v predelovalnih dejavnostih padla za 11,1 odstotka medmesečno, a so bila medletno višja za 3,7 odstotka. Nemška vlada je upala, da bo njen obsežen fiskalni stimulus začel oživljati gospodarsko rast v letošnjem letu. Vendar pa bo uradni Berlin še posebej zaskrbelo dejstvo, da podatki kažejo na gospodarsko šibkost že pred izbruhom vojne v Iranu.
