Ljubljana, 12. maj 2026 – V organizaciji Ekologov brez meja je danes v Ljubljani potekala mednarodna konferenca »Bo proizvajalčeva razširjena odgovornost dovolj?«, posvečena prihodnosti ravnanja s tekstilom, krožnemu gospodarstvu in uvedbi sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) za tekstil.
Dogodek je potekal v okviru projekta Threads of Change v sodelovanju z Zero Waste Europe ter v Ljubljano privabil strokovnjake, predstavnike organizacij, podjetij in odločevalce iz kar 25 držav. Konferenca je odprla vprašanja o tem, kako vzpostaviti učinkovit, pravičen in okoljsko odgovoren sistem ravnanja s tekstilom v času, ko evropske države pospešeno pripravljajo novo zakonodajo na področju tekstilnih odpadkov in krožnosti. Sodelujoči so izpostavili, da Evropa stoji pred pomembnim prelomom: količine tekstilnih odpadkov rastejo hitreje kot sistemi za njihovo obvladovanje.
Slovenija brez infrastrukture za tekstilne odpadke
Ena ključnih ugotovitev konference je bila, da Slovenija trenutno nima razvite infrastrukture za ravnanje s tekstilnimi odpadki. Večina zbranega tekstila se še vedno izvozi nesortiranega, domači sistemi za sortiranje, ponovno uporabo in recikliranje pa ostajajo podhranjeni.
Po ocenah sodelujočih strokovnjakov v Sloveniji letno nastane že približno 25.000 ton tekstilnih odpadkov, ločeno pa se jih trenutno zbere le okoli 30 odstotkov. Ob tem Evropska unija od držav članic pričakuje bistveno višje stopnje ločenega zbiranja, ponovne uporabe in recikliranja tekstila ter vzpostavitev sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), ki bodo morali financirati zbiranje, sortiranje, ponovno uporabo in predelavo tekstila. Evropske politike na področju tekstila so usmerjene predvsem v zmanjševanje količin tekstilnih odpadkov, razvoj krožnih poslovnih modelov ter večjo uporabo trajnostnih in recikliranih materialov.
Jaka Kranjc (Ekologi brez meja), Simona Kelher in Jošt Derlink (KNOF) ter Majda Potokar (Tehnološki park Ljubljana) so skozi predstavitve projektov na področju tekstila opozorili predvsem na potrebo po:
- vzpostavitvi enega večjega centra za sortiranje tekstila,
- razvoju domače infrastrukture za recikliranje,
- podpori centrom ponovne uporabe,
- povezovanju industrije, oblikovalcev, socialnih podjetij in lokalnih skupnosti,
- ter razvoju novih krožnih poslovnih modelov in industrijske simbioze.
Posebej je bilo izpostavljeno, da Slovenija trenutno nima niti enega industrijskega obrata za recikliranje večjih količin tekstilnih odpadkov, ki bi omogočala predelavo odpadnega tekstila nazaj v tekstilna vlakna. Po besedah sodelujočih to predstavlja eno največjih razvojnih in okoljskih vrzeli na področju tekstila v Sloveniji.
»PRO ni čarobna rešitev«
Pomemben del razprave je bil namenjen vprašanju, ali bo proizvajalčeva razširjena odgovornost dejansko prinesla bolj trajnosten tekstilni sektor ali pa bo ostala predvsem administrativni mehanizem za financiranje zbiranja in recikliranja odpadkov. Gostje iz Nizozemske, Nemčije, Slovenije in Moldavije so opozorili, da številni obstoječi PRO sistemi v Evropi sicer povečujejo zbiranje odpadkov, a pogosto ne zmanjšujejo same količine nastajajočih odpadkov in še ne vplivajo bistveno na način
proizvodnje oblačil.
Med glavnimi tveganji trenutnih oblik proizvajalčeve razširjene odgovornosti so izpostavili:
- premajhen vpliv na preprečevanje nastajanja odpadkov,
- odsotnost ciljev za ponovno uporabo in popravila,
- pomanjkanje nadzora in transparentnosti pri upravljanju finančnih sredstev,
- ter nevarnost, da bi sistemi služili predvsem interesom največjih proizvajalcev.
Sodelujoči so poudarili, da za najboljše rezultate PRO ne sme ostati omejen zgolj na recikliranje, ampak mora aktivno podpirati ponovno uporabo, popravila, kakovostnejše oblikovanje izdelkov in zmanjševanje količin tekstila na trgu.
Brez omejevanja ultra hitre mode sprememb ne bo
Več govorcev je opozorilo tudi na problem prekomerne proizvodnje in uvoza ultra poceni oblačil iz tretjih držav. Po njihovem mnenju Evropa brez omejevanja najbolj škodljivih praks hitre mode ne bo mogla doseči resnično krožnega tekstilnega sistema. Ne z vidika količin, ne z vidika nekakovosti tekstila, ki otežuje nadaljno kroženje.
Razprava je odprla tudi vprašanja:
- kdo bo plačal dejanske stroške tekstilnih odpadkov,
- kako preprečiti izvoz problemov v države globalnega juga,
- ter kako zagotoviti, da bodo sredstva proizvajalcev dejansko podpirala krožne in lokalne rešitve.
“Ko govorimo o tekstilu, se moramo spomniti ljudi, ki ga izdelujejo, škodljivih vplivov na zdravje, ki jih povzročajo trenutne prakse, in ogromnega pritiska, ki ga ta sektor izvaja na naše okolje. Nujno potrebujemo sistemske spremembe za celoten sektor. Ne smemo pričakovati, da bo proizvajalčeva razširjena odgovornost rešitev za vse. Vendar moramo izkoristiti to trenutno zakonodajno priložnost, da jo ambiciozno in hitro uvedemo na nacionalni ravni, da bomo zgradili razširjeno odgovornost proizvajalca za zmanjševanje in preprečevanje nastajanja odpadkov ter sistem, ki podpira občine, akterje socialnega gospodarstva in krožne poslovne modele”, zaključuje Andrea Veselá iz Zero Waste Europe.
Slovenija kot del širše evropske razprave
Konferenca v Ljubljani je predstavljala tudi uvod v letošnje srečanje mreže Zero Waste Europe, ki se v naslednjih dneh nadaljuje v Bohinjski Bistrici. Dogodek je tako Slovenijo postavil v središče evropskih razprav o prihodnosti tekstila, krožnega gospodarstva in odgovornosti industrije.
