Ponedeljek, 3. febuar 2026 - Po podatkih NIJZ je rak v Sloveniji za srčno-žilnimi boleznimi drugi najpogostejši vzrok smrti in eden največjih javnozdravstvenih izzivov sodobne družbe. V Sloveniji je leta 2021 za rakom na novo zbolelo več kot 17.000 ljudi, umrlo pa jih je skoraj 6.200. Konec decembra 2019 je živelo več kot 130.000 ljudi, ki jim je bila enkrat v življenju postavljena ta diagnoza.
Med moškimi sta po podatkih NIJZ najpogostejša rak prostate (23 %) in rak pljuč (13 %), med ženskami pa sta najpogostejša rak dojke (26 %) in rak pljuč (11 %). Pogosto zbolevamo še za rakom debelega črevesa in danke ter melanomom kože, ki skupaj predstavljata 15 % vseh na novo ugotovljenih malignih bolezni pri obeh spolih skupaj. Ob svetovnem dnevu boja proti raku, ki vsako leto 4. februarja poteka pod geslom »Združeni v edinstvenosti«, tudi v Lekarniški zbornici Slovenije poudarjajo pomen osredotočenosti na posameznika v skrbi za preprečevanje, zgodnje odkrivanje in uspešno zdravljenje.
»Rak je resen zdravstveni in družbeni izziv, ki prizadene številne posameznike in njihove družine. Kot strokovni delavci v lekarnah smo vsak dan v stiku z ljudmi in vemo, kako pomembna je skrb za zdravje – od preventive in ozaveščanja do podpore pri zdravljenju. Poudarjamo pomen presejalnih programov, zdravega življenjskega sloga in dostopa do kakovostnih medicinskih storitev. Vsem prebivalcem sporočamo: zmanjšajte dejavnike tveganja, izkoristite možnosti presejanja in poiščite strokovno pomoč pravočasno,« poudarja predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič.
Z zdravim življenskim slogom lahko naredimo veliko
Strokovnjaki ocenjujejo, da je približno polovica vseh rakavih obolenj povezana z nezdravim življenjskim slogom in vplivi okolja. Med najpomembnejše dejavnike tveganja sodijo kajenje in izpostavljenost tobačnemu dimu, prekomerno uživanje alkohola, nezdrava in neuravnotežena prehrana, pomanjkanje telesne dejavnosti, prekomerna telesna teža ter dolgotrajna izpostavljenost ultravijoličnim žarkom. Pomemben vpliv imajo tudi onesnaženje okolja, nevarne snovi na delovnem mestu ter nekatere okužbe. Z
opuščanjem škodljivih navad in krepitvijo zdravega življenjskega sloga lahko posamezniki pomembno zmanjšajo tveganje za nastanek raka.
»Na številne dejavnike tveganja za nastanek raka lahko posamezniki vplivamo sami. Z zdravimi vsakodnevnimi odločitvami, kot so opustitev kajenja, uravnotežena prehrana in redna telesna dejavnost, lahko dolgoročno pomembno prispevamo k ohranjanju zdravja. Lekarniški farmacevti pri tem bolnikom in zdravim posameznikom trdno stojimo ob strani z nasveti, podporo in strokovnimi informacijami,« poudarja mag. Darja Potočnik Benčič.
Zdravila proti raku in vloga farmacevtov
Napredek na področju farmacije in medicine je v zadnjih letih izjemen. Sodobna onkološka zdravila, kot so ciljna terapija in imunoterapija, skupaj s podporo simptomatskemu zdravljenju, bolnikom omogočajo daljše in kakovostnejše življenje. Farmacevti v lekarnah imajo pri tem pomembno vlogo. Veliko zdravljenj poteka v domačem okolju, zato je pomembno svetovanje o pravilni in varni uporabi zdravil, prepoznavanje neželenih učinkov, preverjanje skladnosti sočasnih terapij ter do
spodbujanje pacientov, da zdravila uporabljajo redno. Poleg tega nudijo pomembno podporo bolnikom skozi celoten proces zdravljenja. Farmacevti v bolnišnicah pa sodelujejo v zdravstvenem timu in s svojim znanjem o vseh zdravilih prispevajo velik delež k optimizaciji terapije posameznega bolnika.
Zgodnje odkrivanje bolezni
Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje raka, saj bistveno povečuje možnosti uspešnega zdravljenja. Presejalni programi, ki jih v Sloveniji izvajamo že vrsto let, so ključni za zgodnje odkrivanje nekaterih najpogostejših vrst raka:
DORA – presejanje raka dojk,
SVIT – presejanje raka debelega črevesa in danke,
ZORA – presejanje raka materničnega vratu.
Farmacevti v lekarnah pa paciente spodbujajo, da se nanje odzovejo. Napoveduje se uvedba novih presejalnih programov, kar v Lekarniški zbornici pozdravljajo.
