Na Ministrstvu za zdravje je včeraj potekala novinarska konferenca, na kateri sta minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in direktor Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (UNKIZ) Aleš Šabeder (naslovna fotografija) natančno pojasnila kako se je Ministrstvo za zdravje odzivalo na prijave neustreznega ukrepanja na Univerzitetni psihiatrični kliniki (UPK) in kakšne ukrepe je pri tem sprejelo. Na konferenci je bila predstavljena natančna časovnica odzivov, različnih ukrepov ministrstva, ki so se začeli že ob prvi prijavi lani septembra do današnjega dne. Ministrstvo je v zadnjih 4-6 tednih ponovno pregledovalo delovanje UPK, nazadnje pa na podlagi celotne zbrane dokumentacije iz različnih postopkov, povezanih s tem dogajanjem, odredilo sistemski nadzor nad kliniko.
Minister je na konferenci v celoti zavrnil očitke, da se Ministrstvo na pritožbe ni odzvalo, nasprotno, pojasnil je, da so zaradi zaščite pacientov, pri katerih gre za osebe z ranljivostmi, želeli delati odmaknjeno od javnosti. Minister je poudaril, da so se z dogajanjem na UPK ukvarjali enako natančno kot v Bolnišnici Celje in Zdravstvenem domu Velenje. Minister in direktor UNKIZ sta večkrat posebej izpostavila, da je stališče Ministrstva ničelna toleranca do nasilja in da »nihče nima moči in pravice nad človekovo pravico do dostojnega zdravljenja in spoštovanja življenja, in da nihče ne sme uporabljati sile ali kakršnekoli oblike nasilja.«
Na vprašanje novinarke, ali direktor UPK še vedno uživa njegovo zaupanje, je minister pojasnil, da sam nima pristojnosti za nastavljanje ali odstavljanje direktorjev zavodov, je pa to vprašanje za svet zavoda. V zvezi z ostalimi očitki njegovemu delu, npr. o korupciji pri naročanju naprav, čakalnih vrstah itd. je minister poudaril, da je z delom svoje ekipe zadovoljen, prav tako z doseženimi rezultati, med katerimi je poudaril:
- Zakon o digitalizaciji v zdravstvu, ki bo pripomogel k transparentnosti vseh področij, je praktično končan;
- na Ministrstvu so ustavili razpis za magnetno resonanco na UKC;
- 35 000 oseb je dobilo zdravstveno oskrbo;
- izdanih je bilo 30 odstotkov več napotnic z oznako »zelo nujno« kot leta 2018 in 2019.
Ostaja pa problematika pomanjkanja kadrov, ki pa ni le problem Slovenije, ampak se z njim soočajo v celotni Evropi.
