Ljubljana, 26. januar 2026 – Boston Consulting Group (BCG) je objavil poročilo Paradoks dolgega življenja: zakaj se na zdravo staranje ne pripravimo pravočasno, ki izpostavlja, kako lahko prehod v bolj personalizirane pristope k zdravju in staranju ustvari obsežno gospodarsko vrednost ter hkrati posameznikom omogoči, da dlje časa ostanejo aktivni, samostojni in produktivni.
Raziskava, ki zajema 9.350 sodelujočih iz celega sveta, razkriva protislovje sodobne družbe: ljudje si želijo dolgo in zdravo življenje, vendar se nanj pogosto ne začnejo pripravljati pravočasno ali dovolj sistematično. Pri tem se pri razmišljanju o staranju enako osredotočajo na vedenja, kot so prehrana, gibanje in spanec, kot na končne cilje, denimo vitalnost, samostojnost in kakovost življenja. Med najpogosteje navedenimi prednostnimi nalogami so ohranjanje telesnega zdravja in funkcionalnosti (29 %), uživanje zdrave prehrane (25 %), redna telesna dejavnost (22 %) in kakovosten spanec (22 %). Med pomembnimi cilji so tudi čustvene in eksistencialne razsežnosti zdravega staranja, kot sta življenje z občutkom smisla in veselja (22 %) ter ohranjanje miselne in ustvarjalne prožnosti (19 %).
Prav zamenjevanje ciljev z orodji za njihovo doseganje predstavlja pomembno oviro za trajnejše spremembe vedenja. Prevelik poudarek na vsakodnevnih priporočilih zdravega življenjskega sloga ljudi pogosto odvrača, medtem ko so sporočila, zasnovana okoli osebnih ambicij – na primer želje po aktivnem življenju tudi v pozni starosti – bistveno bolj motivirajoča. Na tem temelji koncept zdravstvenih ambicij, torej osebnih ciljev, ki opredeljujejo, kaj posamezniku pomeni zdravo staranje. Raziskava hkrati potrjuje, da enotni pristopi ne delujejo, saj se ljudje razlikujejo v motivaciji, času začetka ukrepanja ter načinih iskanja informacij in podpore.
»Podatki iz raziskave jasno kažejo, da dolgoživost postaja eno ključnih razvojnih vprašanj sodobne družbe. Ne gre več zgolj za to, kako dolgo bomo živeli, temveč kako kakovostno, samostojno in izpolnjeno bomo preživeli svoja kasnejša leta. Prav zato potrebujemo premik v razmišljanju – od občasnih, kratkoročnih odločitev k dolgoročni skrbi zase, ki je prilagojena posamezniku in njegovemu življenjskemu slogu,« je povedala Melanie Seier Larsen, generalna direktorica in partnerica pri BCG.
Premalo in prepozno: izhodiščna točka večine ljudi
Raziskava kaže, da večina prebivalstva še ne izvaja doslednih ukrepov za dolgoročno zdravje; tudi med starejšimi od 56 let s kroničnimi obolenji jih le 40 % aktivno skrbi za zdravo staranje. Manj kot polovica ljudi v vseh starostnih skupinah redno vzdržuje temeljne zdrave navade, kot so gibanje, uravnotežena prehrana in zadosten spanec. Mlajše generacije sicer pogosteje preizkušajo trende dobrega počutja in uporabljajo tehnologije za spremljanje zdravja, vendar hkrati poročajo o bistveno
višjih stopnjah stresa in izgorelosti (40 %) ter o manj urejenih prehranskih navadah. Kljub temu raziskava poudarja, da so koristi že manjših sprememb lahko izjemne. Analiza je pokazala, da je izbira bolj zdravih odločitev na zgolj osmih področjih, kot so redna telesna dejavnost, rastlinsko usmerjena prehrana, kakovosten spanec in izogibanje škodljivim navadam, povezana z do 24 dodatnimi leti življenja.
Lestvica vključenosti v dolgoživost in globalne razlike
BCG je na podlagi podatkov iz ankete oblikoval petstopenjsko lestvico vključenosti v dolgoživost, ki ponazarja, kako se ljudje premikajo od pasivnega zanimanja k celostnemu, proaktivnemu pristopu k zdravju. Le 12 % sodelujočih danes svoj življenjski slog v celoti usmerja v zdravo staranje. Najbolj angažirani posamezniki prehajajo od reaktivnih ukrepov k preventivnim, podatkovno podprtim strategijam, ki vključujejo uporabo nosljivih naprav, digitalnih aplikacij in napredne diagnostike.
Razlike med regijami so izrazite: v državah v razvoju prevladujejo naravni pripravki in prehranski izdelki, razviti trgi pa prednjačijo pri specializiranih storitvah. V Indiji, jugovzhodni Aziji in na Bližnjem vzhodu 70 % vprašanih uporablja aplikacije in tehnološke rešitve za zdravo staranje, rast klinik za dolgoživost pa je posebej opazna v Švici in na Kitajskem.
Raziskava obenem razkriva, da več kot 80 % ljudi izraža zanimanje za dolgoživost, vendar le tretjina dejansko ukrepa. Manj vključeni se pogosteje zanašajo na množične medije in družbena omrežja, bolj angažirani pa na znanstvene in strokovne vire. Zdravstveni delavci ostajajo najbolj zaupanja vreden vir informacij, pri čemer mlajše generacije v pogovore z zdravniki vse pogosteje vključujejo vsebine s platform, kot sta YouTube in podkasti.
Nova doba personalizirane oskrbe in vloga umetne inteligence
BCG ugotavlja, da sedanji zdravstveni sistemi pogosto ne odražajo kompleksnosti posameznikovih potreb, ki jih oblikujejo starost, genetika, okolje, dostop do oskrbe in socialne okoliščine. Zdravniki se soočajo s časovnimi in finančnimi pritiski, čakalne dobe se v številnih državah podaljšujejo, podatki pa ostajajo razdrobljeni med različnimi informacijskimi sistemi. V takšnem okolju se pojavljajo nove, z umetno inteligenco podprte rešitve, ki delujejo kot osebni zdravstveni agenti in
ljudem pomagajo pretvoriti dolgoročne cilje v vsakodnevne, izvedljive korake. Raziskava kaže, da uporaba tovrstnih orodij najhitreje narašča v Indiji in Indoneziji, kjer jih uporablja četrtina vprašanih ter na Kitajskem (20 %), v nekaterih evropskih državah, kot sta Švica (14 %) in Nemčija (10 %), pa prav tako dobivajo vse večji pomen. Ključen pogoj za uspeh tehnološko podprte personalizacije ostaja zaupanje. Največji izziv prihodnjega desetletja tako ne bo v pomanjkanju inovacij, temveč
v sposobnosti, da jih povežemo v koherentne, zaupanja vredne modele, ki ljudem pomagajo uresničiti njihove osebne zdravstvene cilje.
»Prihodnost zdravja bo temeljila na povezovanju znanosti, tehnologije in osebnih ambicij. Ljudje ne potrebujejo še več splošnih priporočil, temveč rešitve, ki jim pomagajo razumeti lastne potrebe in jih podprejo pri vsakodnevnih odločitvah. V tem vidimo tudi veliko priložnost za razvoj novih storitev in pristopov, ki bodo posameznikom omogočili, da bodo dlje časa ostali aktivni, vključeni in produktivni – kar je v interesu celotne družbe,« je zaključila Melanie Seier Larsen.
Raziskava je na voljo na povezavi: https://www.bcg.com/publications/2025/why-we-dont-plan-healthy-aging-before-late
