10. oktober 2023 - Ob Dnevu duševnega zdravja predstavniki stroke – klinični psihologi, psihiatri in pedopsihiatri – izražamo veliko zaskrbljenost zaradi informacij o predlogu zakona o psihoterapiji, ki so zaokrožile v medijih na podlagi izjav dr. Mojce Zvezdane Dernovšek, vodje delovne skupine za pripravo predloga zakona na Ministrstvu za zdravje. Kot kaže, je Ministrstvo stroko pri pripravi predloga zakona popolnoma zaobšlo in ugodilo zasebnim interesom izvajalcev psihoterapije izven zdravstva. Tako bi ta predlog zakona lahko bil v direktnem nasprotju s tem, za kar je ta vlada obljubila, da se bo zavzemala – za stroko in za javno zdravstvo.
Takšni ureditvi, kot jo napoveduje dr. Dernovškova, v celotni stroki ostro nasprotujemo, saj pod krinko skrajševanja čakalnih dob uvaja nestrokovne in za ljudi nevarne rešitve. Kot gre razumeti, bodo kriteriji za opravljanje psihoterapije izven zdravstva postavljeni prenizko, v sistem regulacije pa naj bi bili pripuščeni tudi psihoterapevtski pristopi, ki nimajo znanstvene podlage ali ki so celo dokazano škodljivi, poleg tega pa še ideologija, ki je izrazito izločevalna in ne sprejema, denimo, ustavno zagotovljene pravice do splava in pravic članov skupnosti LGBTQ.
Če bo zakon sprejet v takšni obliki, kot jo napoveduje dr. Dernovšek, bodo poleg ustrezno izobraženih in strokovnih zasebnih izvajalcev psihoterapije izven zdravstva kot licencirani izvajalci s priznanim poklicem psihoterapevta lahko delovali tudi:
- ljudje, ki poleg psihoterapije izvajajo energetsko zdravljenje čaker, psihedelično terapijo, psihološko astrologijo, zdravljenje težav z intimnostjo z objemanjem in božanjem, alternativne pristope za dvig zavesti in podobno. Tu navajamo le nekaj izmed vrste resničnih primerov, ki jih najdemo na spletnih straneh ljudi, ki so obiskovali Univerzo Sigmunda Freuda in Teološko fakulteto ali so del Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.
- ljudje, ki menijo, da ženska v nobenem primeru ne sme splaviti, in ki verjamejo, da je istospolna usmerjenost bolezen, ki jo je treba zdraviti.
- ljudje, ki so v zadnjih tednih in mesecih javno zanikali pomen diagnostike in celo obstoj hudih duševnih bolezni, kot so psihotične motnje, shizofrenija in depresija. Problematizirali so uporabo zdravil, ki so za stabilizacijo pacientov nujno potrebna, saj z zdravljenjem pred tem sploh ni mogoče pričeti. Navajali so, kako sami ne potrebujejo kliničnega znanja, nato pa v istem stavku zanikali sami sebe in dejali, da morajo znati preceniti morebitne psihopatološke nevarnosti in takšne
stranke poslati na ustrezno diagnostiko. Vse to ima na paciente, ki se soočajo z verjetno enim najtežjih obdobij v svojem življenju, katastrofalen učinek, saj takšne informacije prestrašijo njih in njihove svojce.
- in ljudje, ki so v zadnjih tednih in mesecih pokazali tudi zelo vprašljivo etično držo. Tako so, med drugim, svoje kliente v procesu psihoterapije preko družbenih omrežij pozivali k podpori za doseganje lastnih političnih ciljev. Če bi kaj takšnega storil zdravnik, bi izgubil licenco.
Če bodo vsi ti izvajalci psihoterapije kot licencirani zapisani v registru, je to izjemno nevarno, saj bodo ljudje verjeli v njihovo strokovnost in etičnost ter jim zaupali. Predstavniki kliničnih psihologov, psihiatrov in pedopsihiatrov, vključno z vsemi tremi Razširjenimi strokovnimi kolegiji, ki predstavljajo najvišji posvetovalni organ Ministrstva, smo Ministrstvu poslali usklajen predlog ureditve področja psihoterapije. Naš predlog postavlja visoke kriterije za izvajanje psihoterapije v zdravstvu in izven zdravstva, takšne, ki bi po eni strani odpravili šarlatanstvo, a hkrati ljudem v stiski zagotovili, da bodo dobili visoko usposobljenega strokovnjaka – za zdravljenje duševnih motenj in bolezni s psihoterapijo v okviru zdravstva na eni strani IN za psihosocialno pomoč izven zdravstva ob doživljanju različnih življenjskih stisk na drugi strani. Gre za dve zelo različni stvari in poenotenje v okviru enega zakona ter poimenovanje obeh stvari z eno besedo - psihoterapija - je prav tako zelo nevarno, saj človek ne bo vedel, česa bo deležen.
Izpostaviti pa moramo še eno nevarnost za iskalce pomoči na področju duševnega zdravja. Dr. Dernovšek je namreč v več medijih napovedala tudi pilotni projekt, v okviru katerega bi v time Centrov za duševno zdravje uvedla izven zdravstva izobražene izvajalce psihoterapije. Tovrsten poizkus ni niti etično sprejemljiv, niti strokovno utemeljen in predstavlja tveganje za osebe, ki bi sodelovale v takem eksperimentu. Zato smo danes v Zbornici kliničnih psihologov na Komisijo Republike Slovenije za medicinsko etiko naslovili prošnjo za presojo etične ustreznosti implementacije pilotnega projekta v zdravstvu.
Menimo, da bi Ministrstvo za zdravje s sprejemom takšnega zakona sabotiralo samo sebe, saj je v zadnjih letih sprejelo in izvedlo številne strokovne ukrepe, ki so tik pred tem, da bi obrodili sadove (saj desetletij zanemarjanja duševnega zdravja pač ni bilo mogoče odpraviti z danes na jutri) – da torej zagotovijo dostopno in strokovno pomoč na področju duševnega zdravja ob razumnih čakalnih dobah. Zato je reševanje vprašanja dostopnosti s takšnimi populističnimi ukrepi, kot so obljube o krajših čakalnih dobah, ki naj bi jih krajšali licencirani psihoterapevti izven zdravstva, popolnoma nelogično. Tudi drugod v zdravstvu imamo dolge čakalne dobe, pa nikomur ne pade na pamet, da bi jih krajšal z uvajanjem kadrov, ki prihajajo izven zdravstva.
Ena logična razlaga pa vendarle obstaja - močan pritisk zasebnih interesov. Psihoterapija je ena od metod zdravljenja, zato je definiranje poklica psihoterapevta podobno, kot bi za izvajalce zdravljenja s kemoterapijo uvajali poseben zakon. A seveda zasebnih izvajalcev kemoterapije izven zdravstva nimamo, zato zanje ni treba postiljati udobne zakonske posteljice, kot jo skušajo s številnimi lažmi in zavajanji izsiliti zasebni izvajalci psihoterapije izven zdravstva. Če bo takšen zakon sprejet, potem gre za pripravo terena za vstop pomanjkljivo izobraženih ljudi v zdravstveni sistem. Ti isti ljudje že danes računajo tudi 100 eur za eno samo terapijo, s tem predlogom zakona pa se jim, kot kaže, odpirajo vrata, da se prisesajo še na javno zdravstveno blagajno.
Dr. Sana Čoderl Dobnik, predsednica Zbornice kliničnih psihologov in prof. dr. Borut Škodlar, dr. med, psihiater in vodja enote za psihoterapijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana
Foto: Getty Images/iStockphoto
