Na že 13. strateški konferenci Vrednost inovacij so 21. maja v Klubu Cankarjevega doma priznani domači in tuji govorci odprli razpravo, ki je temeljila na pregledu dosežkov stroke v preteklosti in odpiranju vprašanj za prihodnost našega zdravstvenega sistema. Konferenco sta organizirala Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb v sodelovanju z Društvom ekonomistov v zdravstvu.
Kako bolnika postaviti na prvo mesto in poskrbeti, da bodo inovacije vgrajenje v celoten zdravstveni sistem? S to mislijo je letošnjo konferenco zaključil Dorjan Marušič, mednarodni svetovalec: »Težava je predvsem vgraditev inovacij v celoten zdravstveni sistem. Zato so danes naši sogovorniki na okrogli mizi izpostavljali dosežke in predlagali tudi določene spremembe – od reorganizacije samih institucij, reorganizacije regulatorja, pa do tega, da bi moralo biti okolje bolj naklonjeno inovacijam, da bi jih tudi pacienti z odprtimi rokami sprejeli, z željo da bo njihovo zdravje čim boljše in bo trajalo čim dlje.«
Na okrogli mizi so pod moderatorstvom Marušiča sodelovali prof. dr. Urh Grošelj, dr. med. iz Pediatrične klinike Ljubljana, Iztok Štotl iz UKC Ljubljana, Tanja Španić, predsednica Europa Donna Slovenije, Tatjana Jevševar, mag. ekon. in posl. ved., direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije ter Janez Poklukar, zdravnik in nekdanji direktor UKC Ljubljana, Splošne bolnišnice Jesenice in nekdanji minister za zdravje.
Odgovornost in hkrati priložnost za napredek
Kot eden glavnih govorcev je na konferenci sodeloval Bogi Eliasen (naslovna fotografija), zdravstveni direktor na Copenhagen Institute for Future Studies. Ob začetku konference je izpostavil, da je ob pregledu zdravstvenega sistema v Sloveniji razvidno, da se, tako kot drugje v Evropi, sooča z izzivi uvajanja sprememb: »Vendar je sistem dokaj zrel pri prepoznavanju potreb po premiku proti preventivi in primarnemu zdravstvenemu varstvu in bi lahko, če bi to postala prioriteta, postal vodilni
na tem področju, saj je to sprememba, ki jo potrebuje vsaka država. Slovenija se tu sooča s prednostmi in izzivi majhne države. Prednost je sposobnost hitrega povezovanja relevantnih deležnikov. Izziv pa je, da nekatere spremembe zahtevajo zadosten obseg. Pri tem je pomembno biti povezan z evropsko in globalno mrežo.« Ob tem je še dodal, da je Slovenija na področju zdravstva vodilna v svoji mikro geografski regiji, tako v krogu držav adriatika, kot v krogu srednjevzhodno evropskih držav. To
je lahko tako odgovornost kot tudi priložnost za napredek.
Kaj zavira inovacije?
Tatjana Jevševar je na okrogli mizi izpostavila dva ključna izziva, ki ovirata razvoj inovacij v javnih zdravstvenih zavodih: »Prvi izziv je pomanjkanje strokovnih znanj na področju upravljanja in vodenja, kar zavira učinkovito implementacijo inovativnih pristopov. Drugi izziv pa je pomanjkanje finančnih virov za uvajanje novih tehnologij, opreme in izboljšanje procesov, kar omejuje sposobnost zdravstvenih zavodov za sledenje sodobnim trendom. Združenje predlaga povečanje finančnih virov za
inovacije in poenotenje pogojev za uvajanje novih zdravstvenih storitev, da bi zagotovili visoko kakovostno zdravstveno oskrbo v Sloveniji.«
