5. maj 2026 - Po podatkih NIJZ se za astmo zdravi 5 % odraslih Slovencev. Astma je poleg tega najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok do 15. leta starosti. Ob svetovnem dnevu astme, ki ga obeležujemo vsako leto prvi torek v maju, v Lekarniški zbornici Slovenije opozarjajo na pomen pravilnega obvladovanja te kronične bolezni
»Astma je kronično vnetje bronhijev, ki pri bolnikih lahko več desetletij in posledično predvideva trajno zdravljenje. Sčasoma se je z napredkom medicine in farmacije možnost zdravljenja močno izboljšala n umrljivost za astmo zmanjšala. Danes astmo zdravimo s protivnetnimi zdravili. Astmatiki, ki vestno sledijo terapiji in obiskujejo pulmologa lahko živijo polno življenje. Marsikdo med njimi pa se pohvali z zvrstnimi športnimi dosežki,« poudarja mag. Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
Gre za enega najpogostejših kroničnih bolezni dihal, njeno uspešno zdravljenje pa je v veliki meri odvisno od pravilne uporabe zdravil, zlasti vdihovalnikov. Zdravljenje astme z vdihovalniki namreč temelji na vnosu zdravil neposredno v dihala, kar zmanjša vnetja in širi dihalne poti. Uporabljajo se protivnetna zdravila (glukokortikoidi) za dolgoročni nadzor in olajševalci za hitro pomoč. Ključna je pravilna tehnika vdiha, saj se tako zagotovi največja učinkovitost zdravil.
Farmacevti imajo pri tem pomembno vlogo, saj so pogosto prvi zdravstveni delavci, na katere se bolniki obrnejo s težavami. V lekarni lahko bolniki dobijo natančna navodila o pravilni uporabi vdihovalnikov, prikaz tehnike ter dodatne nasvete za učinkovito obvladovanje bolezni.
Alergijska in nealergijska astma
Astma je kronično vnetje dihalnih poti, ki nastane kot posledica prepletanja genetskih dejavnikov in vplivov okolja. Glede na vzroke in način nastanka primarno ločimo alergijsko in nealergijsko astmo, ki se med seboj razlikujeta po času pojava, sprožilcih in poteku bolezni.
Alergijska astma se najpogosteje začne že v otroštvu. Povezana je s preobčutljivostjo imunskega sistema na alergene iz okolja, kot so cvetni prah, pršice, živalska dlaka ali plesni. Ti alergeni najprej prizadenejo nosno sluznico, kar potrjuje tudi koncept »enotne dihalne poti«, saj ima več kot 80 odstotkov bolnikov z astmo hkrati tudi rinitis. Dolgotrajna izpostavljenost alergenom povzroča kronično vnetje, ki se postopno širi v spodnja dihala in vodi v razvoj astme.
Nealergijska astma pa se praviloma razvije kasneje, v odrasli dobi, in ni neposredno povezana z alergeni. Glavni sprožilci so okužbe dihal (zlasti virusne), onesnažen zrak, dražila v okolju, kajenje, refluks želodčne kisline ter nekatera zdravila. Pogosteje se pojavlja v urbanih okoljih, kjer je večja izpostavljenost industrijskim emisijam in prometu, ter v okoljih s slabšim prezračevanjem.
