Ljubljana, 14. maj 2026 – Jutri v čast rojstnega dne Nobelovega nagrajenca Ilje Iljiča Mečnikova, začetnika gerontologije in pionirja imunologije, po vsem svetu praznujemo Mečnikov dan, posvečen zdravemu staranju in medicini dolgoživosti. Znanstvenik, ki je Nobelovo nagrado dobil leta 1908 za odkritje fagocitoze (procesa, pri katerem imunske celice »požirajo« patogene), je namreč z opazovanjem bolgarskih in kavkaških kmetov ter njihovega rednega uživanja kislega mleka postavil tudi temelje sodobne medicine dolgoživosti.
Se res moramo starati?
Mečnikov, ki se je sprva posvečal imunologiji, je kasneje, ko je vodil oddelek na Pasteurjevem inštitutu v Parizu, svojo pozornost usmeril v staranje. »Postavljati je začel vprašanje, ki je bilo za tisti čas skoraj heretično: zakaj se ljudje sploh staramo in, še bolj provokativno, ali se res moramo,« pojasnjuje Mirjana Sredojević, specialistka kardiologije in vaskularne medicine ter vodja najnaprednejše slovenske klinike za dolgoživost Carpe Diem Longevity.
Bolgarski kmetje in zamisel, ki je bila mnogo pred časom
Mečnikova je fasciniralo opažanje, da v posameznih delih Bolgarije in Kavkaza ljudje pogosto dočakajo visoko starost in ob tem ostajajo izjemno zdravi. Ugotovil je, da so skupna značilnost njihove prehrane fermentirani mlečni izdelki, predvsem kislo mleko, bogato z bakterijami, ki danes nosijo ime Lactobacillus. Razvil je teorijo, ki jo je leta 1907 predstavil v knjigi The Prolongation of Life. »Menil je, da staranje ni neizogibna usoda, temveč posledica kroničnega vnetja, ki izvira iz
črevesja, v katerem škodljive bakterije sproščajo toksine, ki počasi zastrupljajo telo. Predlagal je, da z rednim uživanjem fermentiranih živil škodljive bakterije nadomestimo z dobrimi,« razloži Mirjana Sredojević. Sodobniki so njegovo idejo večinoma zavrnili kot ekscentrično, a Mečnikov je leta 1916 umrl prepričan, da bo medicina nekoč dokazala, kar je intuitivno videl.
Znanost sto let kasneje: Mečnikov je imel prav
Danes vemo, da je imel Mečnikov v mnogočem prav. Kot pojasnjuje Mirjana Sredojević, je sodobna znanost s preučevanjem mikrobioma potrdila njegovo prepričanje, da zdravje črevesja vpliva na celotno zdravje človeka, znanstveno potrjen je tudi dobrodejni zdravstveni vpliv fermentirane hrane. Prav tako danes vemo, da kronično vnetje poganja staranje, kar je s konceptom inflammaginga leta 2014 dokazal zaslužni profesor z Univerze v Bologni Claudio Franceschi. Kronično tiho vnetje, ki postopoma
poškoduje žile, presnovo in možgane, je danes eno osrednjih raziskovalnih področij staranja.
»Ena ključnih ugotovitev zadnjega desetletja je, da črevesni mikrobiom v tem procesu igra izjemno pomembno vlogo. Sestava bakterij v črevesju vpliva na krvni tlak, presnovno prožnost, kakovost spanja, razpoloženje in celo na hitrost epigenetskih ur, s katerimi danes tudi v klinikah za dolgoživost, kakršna je naša klinika Carpe Diem Longevity, merimo biološko starost,« je poudarila Mirjana Sredojević.
Sodoben način življenja nas hitro stara
Mečnikov na začetku 20. stoletja seveda ni mogel slutiti, da bo današnji življenjski slog “idealen recept” za tisto, pred čemer je svaril. »Danes je prehrana revna z vlakninami in fermentiranimi živili, zaradi kroničnega stresa imamo stalno aktiven simpatični živčni sistem, predelana hrana krči mikrobno raznolikost, sedeč način življenja pa upočasnjuje gibanje mišic prebavnega sistema (črevesno motiliteto). Tako imajo ljudje, ki bi po kronoloških merilih morali biti na vrhuncu svoje vitalnosti,
že kronične težave in bolezni,« je opozorila Mirjana Sredojević, za katero je Mečnikova intuicija vsakodnevni klinični vodnik pri delu v ambulanti.
Spremembe lahko dosežemo v nekaj mesecih
Kljub temu je mlada kardiologinja optimistična, za kar ima dober razlog. »Danes lahko parametrom zdravja in biološke starosti sledimo, jih merimo in, kar je najbolje, spremenimo. Ko pri pacientu ocenjujemo biološko starost, ne gledamo le krvnega tlaka in holesterola, temveč analiziramo sestavo črevesnega mikrobioma in merimo označevalce tihega vnetja. Ocenjujemo tudi razmerje med bakterijami, ki tvorijo zaščitne kratkoverižne maščobne kisline, in tistimi, ki proizvajajo proaterogene presnovke,
kot je TMAO. Slednji je metabolit, katerega visoke vrednosti zanesljivo napovedujejo srčno-žilne težave, možnost srčnega infarkta in kapi. A s ciljnimi prehranskimi intervencijami, fermentiranimi živili, polifenoli, prebiotičnimi vlakninami in z obvladovanjem stresa lahko v nekaj mesecih dokumentirano spremenimo mikrobno krajino in z njo profil tveganja za številne kronične bolezni.«
Naše zdravje oblikujejo drobne, vsakdanje odločitve
Mečnikov je to, kar sodobna medicina danes potrjuje, slutil že pred več kot stoletjem. Zato je 15. maj priložnost, da se spomnimo, da najpomembnejše ideje v medicini pogosto ne pridejo iz laboratorija, temveč iz pozornega opazovanja zdravja tam, kjer se zdi samoumevno. »Bolgarski kmetje, ki jih je Mečnikov občudoval, niso vedeli ničesar o Lactobacillusu. Spoštovali pa so svoje navade in skozi generacije prenešena znanja ter imeli kislo mleko na mizi vsak dan. Tako tudi glavno vodilo
sodobne medicine dolgoživosti ostaja njegova teza, da dolgoživost ni naključje, temveč posledica drobnih in doslednih odločitev, ki vsak dan oblikujejo notranjo pokrajino naših teles in posledično naše zdravje,« je še izpostavila Mirjana Sredojević iz klinike dolgoživosti Carpe Diem Longevity, ki deluje v okviru Medicinskega centra Ljubljana.
NASVET: Domače kislo mleko
V Sloveniji imamo srečo, da nam je dostopno izvrstno domače mleko, iz katerega lahko sami enostavno pripravimo kislo mleko, kot so ga nekdaj pripravljale naše babice. Če želimo pripraviti kislo mleko brez začetne kulture, je najbolje, da uporabimo sveže surovo polnomastno mleko, ki ga zavremo in ohladimo na sobno temperaturo. Prelijemo ga v sterilizirane steklene posodice ali čiste kozarce, pokrijemo z gazo in pustimo na sobni temperaturi (22 do 25 stopinj Celzija). Mleka ne mešamo! Ko se
zgosti in postane na videz čvrsto, je fermentiralo. To običajno traja od 24 do 48 ur, lahko tudi nekoliko dlje (v toplejšem prostoru bo mleko fermentiralo hitreje). Po fermentaciji kislo mleko v zaprtih kozarcih do zaužitja hranimo v hladilniku, kjer zdrži od 5 do 7 dni.
Foto: Marko Delbello Ocepek in shutterstock
