Ob svetovnem dnevu okolja

Ljubljana, 5. junij 2026 – Žive meje iz naših naselij hitro izginjajo prav v času, ko jih zaradi podnebnih sprememb, vročinskih valov in izgube biotske raznovrstnosti potrebujemo bolj kot kadarkoli prej. Na njihov pomen opozarja pobuda Za žive meje!, ki jo podpira tudi predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. V okviru pobude so občinam, javnim zavodom in društvom na voljo tudi brezplačne informativne table o koristih živih mej za postavitev v lokalno okolje.

Ob svetovnem dnevu okolja, ki ga obeležujemo 5. junija, opozarjamo na pomen živih mej, ene od prepoznavnih značilnosti naših naselij in kulture urejanja prostora. Vrtove, dvorišča, ulice in javne prostore so dolgo definirale kot naravna meja med zasebnim in javnim, med različnimi rabami prostora ter med sosedi. Danes jih vse pogosteje nadomeščajo zidane, betonske ali druge grajene ograje, s tem pa naselja izgubljajo pomembno zeleno prvino, ki ne prispeva le k lepši podobi prostora, temveč tudi k bolj zdravemu, prijetnemu in podnebno odpornemu bivalnemu okolju.

Kaj so pravzaprav žive meje in njihove koristi?
Živa meja je strnjena rastlinska zasaditev, ki ljudem, naravi in naseljem zagotavlja številne koristi. Zakriva neželene poglede, zadržuje prah, zmanjšuje hrup, ustvarja senco in uravnava mikroklimo, blaži veter, varuje tla pred izpiranjem ter ustvarja ugodne pogoje za razvoj manjših rastlinskih vrst. Hkrati zagotavlja hrano in zavetje pticam, žuželkam, ježem in drugim manjšim živalim ter tako pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti v naseljih.

Kot poudarja dr. Maja Simoneti, krajinska arhitektka in urbanistka z IPoP – Inštituta za politike prostora: »Živa meja je življenjski prostor za živali in rastline, rastline pa so tiste, ki ustvarjajo kakovost našega bivalnega okolja, našega vrta, vrtnega prostora in tudi uličnega prostora za druge. Kdorkoli neguje živo mejo, s tem prispeva h kakovosti okolja za naravo in za ljudi v mestu.«

Njihova vrednost pa ni le okoljska. Žive meje soustvarjajo podobo, vzdušje in uporabno vrednost prostora, omogočajo vsakdanji stik z naravo ter prispevajo k boljšemu počutju ljudi. Hoditi mimo žive meje in sobivati z njo je praviloma veliko prijetneje kot hoditi mimo zidanih ali betonskih ograj. Prav v tej vsestranski koristnosti je ena največjih prednosti živih mej pred drugimi vrstami ograj, še posebej takrat, ko nanje ne gledamo le z vidika posameznega lastnika zemljišča, temveč tudi z vidika širšega lokalnega okolja.

Spoznanja o pomembnosti živih mej niso nova. Kmetje, biologi in naravovarstveniki dobro vedo, da žive meje v naseljih, odprtem prostoru in kulturni krajini ustvarjajo bogat življenjski prostor za različne vrste živali in rastlin. V času vse večjih pritiskov podnebnih sprememb, izgubljanja biotske raznovrstnosti ter izpostavljenosti ljudi in naselij vročinskim valovom, suši in močnim nalivom pa njihova vloga postaja še pomembnejša.

Pobudo Za žive meje!, ki je nastala v Podnebnem programu Mreže za prostor, je podprla tudi predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Ob podpori pobudi je poudarila, da jo podpira, ker je »živa meja preprost ukrep za velike učinke«. S tem je povzela bistveno idejo pobude: da lahko z ohranjanjem in sajenjem živih mej naredimo veliko dobrega za ljudi, naravo, okolje in prostor v svojem lokalnem okolju.

Občine lahko z živimi mejami okrepijo odpornost lokalnega okolja
Mreža za prostor in  IPoP – Inštitut za politike prostora ob svetovnem dnevu okolja vabita slovenske občine, županje in župane, da v svojem okolju odprejo pogovor o možnostih za ohranjanje, obnovo in sajenje živih mej ter pristopijo k pobudi Za žive meje! V okviru pobude sta na voljo listina za pristop občine k izvajanju pobude in brezplačni kompleti treh informativnih tabel. Table s kratkimi sporočili predstavljajo koristi živih mej za kakovost bivalnega okolja in podobo naselij, odpornost okolja na podnebne spremembe ter ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti.

S postavitvijo informativnih tabel lahko občina, javni zavod ali društvo v lokalnem okolju na preprost in opazen način prispeva k širjenju sporočil o koristi živih mej. Table mimoidoče spodbujajo k razmisleku, lokalnim strokovnjakom, predstavnikom občin, javnih zavodov in društev pa lahko služijo tudi kot izhodišče za pogovore, dogodke in druge dejavnosti, ki krepijo naklonjenost do ohranjanja, obnavljanja in sajenja novih živih mej.

Foto: Manca Krošelj (grafika) in Urška Didovič