6. 3. 2026 - V četrtek, 5. marca 2026, je Društvo Mesto žensk razglasilo dobitnice nagrade za feministične junakinje – nagrade ženske o ženskah. Letos je tričlanska komisija med več kot 400 nominacijami ponovno izbrala pet nagrajenk! Prejemnice nagrade ženske o ženskah 2026 so: Anuška Podvršič, Tanja Velagić. Katja Zakrajšek in Karolina Babič.
Delovni odbor za feminizem Iskra
Nagrade smo podelile 5. marca 2026 ob 19.00. uri v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana. Prireditev bo odprta za širšo javnost. Letošnje nagrajenke bo izbrala komisija, sestavljena iz lanskih prejemnic nagrade: Gibanje za pravice Palestincev, Andreja Rafaelič, Kristina Božič, Lilijana Burcar in Kolektiv ZIZ. Letos smo prejele 69 nominacij, skupno pa že več kot 400. Nagrada ženske o ženskah bo letos podeljena že sedmič zapored. Nagrade podeljujemo z motom: Če želimo, da se
zgodovina piše v našem imenu, jo moramo pisati same. In pisale jo bomo še naprej!
Uvodni nagovor komisije 2026
Lanske prejemnice nagrad ženske o ženskah Mesta žensk smo imele kot naše predhodnice nehvaležno delo izbrati med naborom več sto kandidatk iz zadnjih petih let, kolikor jih imamo, od leta 2020, ko je društvo Mesto žensk prvič podelilo nagrade ženske o ženskah. Vse so izjemne posameznice, del kolektivov ali samostojne ustvarjalke in delavke.Končni izbor odraža izbire in skupne premisleke lanskih nagrajenk. Ni bilo lahko, a bilo nam je v veselje in čast.Pri izboru nominirank za nagrado Mesta
žensk smo izhajale iz dejstva, da naj se nagrado podeli prvenstveno tistim kolektivom in posameznicam, delujočim na področju družbenega angažmaja in pravic žensk, ki jih etablirani mainstream ne pripušča v ospredje oziroma jih potiska na obrobje ali v popolno nevidnost. Zato v ožji izbor nismo uvrstile nominirank, ki so v letošnjem letu ali sicer že bile prejemnice institucionalnih nagrad in priznanj. Letošnja žirija, podobno kot njena lanskoletna predhodnica, nagrade Mesta žensk ne razume kot
zgolj politični korektiv, ampak kot kontranarativ in svojevrsten mini manifest.Na tej podlagi smo izbrale štiri posameznice in en kolektiv. V nagrajenkah prepoznavamo solidarnost, sestrstvo v najbolj žlahtnem pomenu, strokovnost in srčnost, a hkrati jasno in odločno antiavtoritarno in antifašistično držo, delo za vključujočo družbo, proti rasizmom in izkoriščanju. So vzor in navdih v najtežjih trenutkih. Ponosne smo, da lahko naše delo za naslednje leto predajamo njim in da se tradicija nagrade
ženske o ženskah Mesta žensk nadaljuje.
Se vidimo na ulicah in v vseh naslednjih bojih za pravičnejši in enakopraven svet! – Gibanje za pravice Palestincev, Andreja Rafaelič, Kristina Božič, Lilijana Burcar in Kolektiv ZIZ
Utemeljitve
Tanja Velagić je odgovorna urednica založbe Sophia in energija, ki že četrt stoletja skrbi, da imamo tudi danes kulturno-humanistično revijo za zgodovino, literaturo in antropologijo Borec. Pred tem je kot filozofinja in nemcistka poučevala nemščino, prevajala in delovala v okviru društva za preučevanje zgodovine, antropologije in književnosti, ZAK. Njeno delo zadnjih desetletij prinaša na slovenski knjižni trg premišljene prevode ter kritične razmisleke, ki pomagajo pri razumevanju sedanjega
trenutka in družbenih procesov.
Tanja je oseba, ki z zavzetim in neutrudnim delom skrbi za ohranjanje tradicije antifašizma v najžlahtnejšem pomenu, a prve vrste pod žarometi redno prepušča avtorjem in avtoricam, prevajalcem in prevajalkam, četudi brez njenega dela, požrtvovalnosti in predanosti ne bi bilo ne knjig, ne revij, ne prevodov. Njeno delo prispeva k temu, da imamo danes na voljo visokokakovostna humanistična in družboslovna dela priznanih avtorjev in avtoric, tako slovenskih kot tujih, kot tudi izjemne spominske zapise partizank in borcev ter pogosto utišanih in spregledanih glasov.
S svojim delom Tanja povezuje tako družbenokritično umetnost, vizualne komentarje in teorijo kot zgodovinopisje in aktivno držo upora. Izbor knjig in del, ki ga sooblikuje, zagotavlja, da imamo v slovenščini prelomna in temeljna dela sodobnega feminizma, dekolonialne književnosti in socialistične teorije ter zgodovinskih spominov. S tem skrbi za kljubovanje poskusom izbrisa in predrugačenja preteklosti. Njeno delo zagotavlja odmev pogosto prezrtim pristopom in perspektivam, ki pa jih vse druži kritična drža do krivic trenutne kapitalistične družbe izkoriščanja, razredna zavest in vztrajni upor konservativnim in nacional-rasističnim hierarhijam.
Uredniško delo je pogostokrat nevidno in prezrto, vzeto za samoumevno – ob sodobni tehnologiji, ki si sama izmišljuje in povzema tuje delo, so izkušnje, znanje in delo Tanje Velagić zato še toliko bolj dragocene in neprecenljive. Njena potrpežljivost in sočutje, njena razgledanost in strokovnost jo delajo za izjemno osebo. Humanistična načela, zavezanost in predanost ter hkrati vztrajanje pri vrhunskosti in strokovnosti jo delajo za izjemno urednico, za zdaj še relativno nepoznano avtorico, in morda najpomembneje, za borko, ki bi si jo vsak želel imeti ob sebi. Tudi zato ji z velikim veseljem in spoštovanjem podeljujemo letošnjo nagrado ženske o ženskah.
Delovni odbor za feminizem (DoFem) Študentskega društva Iskra od leta 2017 organizira osrednji javni feministični protestni shod na mednarodni dan žensk, v katerega vpenja aktualna geopolitična in socialno-ekonomska vprašanja. Zaslužen je za ponovno oživitev zgodovinskega bistva in idejnega smisla 8. marca, mednarodnega praznika žensk. To je praznika, katerega zametki segajo v leto 1910 in prelomno Drugo mednarodno konferenco socialističnih žensk v Københavnu, na kateri je sodelovalo več kot sto delegatk iz sedemnajstih držav, da bi med seboj povezale boj za socialne, ekonomske in politične pravice žensk in ga svetovni javnosti predstavile kot skupen razredni boj človeštva za boljši jutri. Delovni odbor za feminizem (DoFEm) Študentskega društva Iskra v javni prostor ponovno postavlja smoter praznika, ki ga je politika in z njo uradna zgodovina v zadnjih treh desetletjih skušala odstraniti in izbrisati. Ker obstoječemu novemu redu praznika ni uspelo povsem izkoreniniti in nadomestiti z biološkim materinskim dnevom, ga skuša razvrednotiti in idejno izničiti. Prevaja ga v obliko potrošniškega praznika za ženske, katerih opolnomočenje naj bi sprevrženo temeljilo na komercialnih popustih za oblačila, torbice, čevlje in spodnje perilo na dan 8. marca, ob sočasnih globokih rezih v socialno državo, ki ženske, zlasti izkoriščano delovno večino, postopoma vračajo za štiri stene domov bodisi v vlogi le polovično zaposlenih mater predšolskih in šolskih otrok ali (enako podplačanih in ekonomsko odvisnih) družinskih negovalk starejših in trajno obolelih na domu. Delovni odbor za feminizem (DoFem) Študentskega društva Iskra je v to agendo odločno in prelomno posegel. V pozivu na protestni shod 8. marca 2026 pod motom »Ne bomo delale za vaše vojne!« mednarodnemu dnevu žensk vrača njegov internacionalni smisel in idejni naboj. Izpostavlja jasno in glasno: »8. marec je mednarodni dan boja vseh žensk delavk za socialne, ekonomske in politične pravice. To je dan protestov, dan stavk in vztrajnega boja proti kapitalizmu [in imperializmu] in patriarhatu!«
Katja Zakrajšek, doktorica literarnih ved, je komparativistka in literarna prevajalka. Prevaja iz francoščine, angleščine in portugalščine. Posebej jo veseli raziskovanje in prevajanje manj zastopanih literarnih tradicij in prostorov, slovenskim bralkam in bralcem pa tako približuje literaturo, s katero se sicer morda ne bi srečali. Za svoje delo je prejela številne nagrade: Sovretovo nagrado za prevod z bookerjem nagrajenega romana Bernardine Evaristo Dekle, ženska, druga_i, za prevod romana Knjiga soli Monique Truong je prejela nagrado Radojke Vrančič, pa tudi mednarodno plaketo Lirikonov zlát za prevode pesmi Warsan Shire. Velja za eno najnatančnejših, najbolj samosvojih in cenjenih prevajalk. Dosledno zagovarja širjenje bralnih obzorij in literarnega kanona z glasovi, zgodbami in perspektivami manj zastopanih družbenih skupin. Poleg obsežnega opusa literarnih prevodov jo zanima družbenokritična misel. Piše komentarje za Disenz ter se dejavno zavzema za pravičnejši svet. Močno je angažirana na protestih in drugih dogodkih v podporo Gazi in razčlovečenemu palestinskemu prebivalstvu. V tem okviru prevaja tudi palestinsko poezijo, s katero slovenskemu bralstvu približuje življenje, izkušnje in trpljenje palestinskega prebivalstva. Kot je sama zapisala v eni izmed številk revije Borec, »ima poezija, in umetnost nasploh, moč humanizirati, počlovečiti. In humanizira dvakrat: v našem pogledu humanizira tiste, katerih glasove in zgodbe beremo, in humanizira nas same, ko se bolje zavemo te skupne človeškosti.« Njena zagnanost, kritičnost, predanost in vztrajnost so navdih nam vsem. Zato ji z velikim spoštovanjem podeljujemo nagrado ženske o ženskah 2026.
Karolina Babič, raziskovalka in svetovalka na področju socialnih in solidarnostnih ekonomij, je s svojim angažiranim in strokovnim delovanjem ena ključnih figur urbanega razvoja v Mariboru, razvoja v tistem pravem, civilnodružbenem smislu z rastjo »od spodaj navzgor«, poganjajočem iz Urbanih brazd in razraščajočem se po horizontali alternativnih družbenih in ekonomskih praks. Konkretneje, pri ustanovitvi in razvoju je spremljala več kot petdeset zadrug, socialnih podjetij in nevladnih organizacij. V okviru različnih projektov sodeluje s številnimi nevladnimi in izobraževalnimi organizacijami v Sloveniji in Evropi, na področju socialnih in solidarnostnih ekonomij, zadrug, civilne družbe, etike, ekonomske demokracije.
Karolina Babič je tako teoretsko kot praktično predana raziskovanju in razvoju alternativnih družbeno-ekonomskih praks. Njeno delo se giblje od konkretnega razvoja zadružništva, družbenega inoviranja ter socialne ekonomije nasploh do teoretskega zanimanja za razmerja med etiko, politiko in ekonomijo. V živo tkivo Maribora je v letih aktivnega raziskovanja in delovanja vtisnila svoj pečat, predvsem pa ostaja referenčna strokovnjakinja za že omenjena področja, ko je civilni družbi v mestu ob Dravi potrebno boja in pritiska na lokalne in nacionalne veljake na udobnih stolčkih. Strokovnosti njenim argumentom slednji težko oporekajo.
Anuška Podvršič je borka za človekove pravice vseh sort in ena izmed najzvestejših prijateljic. Redko srečamo ljudi, ki bi bili pripravljeni iti tako daleč za svoje prijatelje.
S svojim pravnim znanjem in antirasistično predanostjo je delovala znotraj Roga, dokler je obstajal, in širše. Brez predaha se s pravnimi nasveti in pisanjem pritožb v imenu številnih prosilk_cev za azil bori proti rasizmu in nasilju države. S pravnega vidika je proučevala in pogosto našla možnosti v prid ljudem za pravico do svobode, da ostanejo, kjer želijo. V protideportacijskih bojih, odporu proti državnemu nasilju, uporablja različna sredstva, ne le pravna, izumlja nove pristope, zato da bi zaščitila pravice ljudi do svobode in dostojanstva. Ključno je bila angažirana v dolgotrajnem pravnem boju proti dublinskim deportacijam, ki so grozile iskalcem zatočišča po letu 2016. To so bili ljudje, ki so prišli v Slovenijo v času begunskega koridorja.
V zadnjih letih se je posvetila tudi boju proti zapiranju ljudi v socialne in zdravstvene institucije. Z enako zagnanostjo kot v boju proti rasizmu se bori za vračanje ljudi z zaprtih oddelkov in proti nasilju institucij. Svojega prijatelja Kneza je rešila iz večletnega bivanja na zaprtem oddelku v Grmovju in še zdaj živi z njo v Ljubljani. Bori se proti krivicam, ki se dogajajo ljudem zaradi diagnoze težav v duševnem zdravju in zato ne dobijo zadostne pravne varnosti, odvetniki jih ignorirajo in izvedenci v 15 minutah odločijo njihovo usodo. Njena angažiranost vključuje tako pravno zagovorništvo v individualnih primerih kot obrambo skupnosti.
