Ljubljana, 13. marec 2026 - V preteklih dneh se je odvilo prvo pilotno testiranje metodologije mladinskega preverjanja v organizaciji Mladinskega sveta Slovenije (MSS). V mladinskem centru ULCA v Ljubljani se je zbralo 22 udeležencev in udeleženk, ki so svoje popoldne posvetili analizi štirih obstoječih zakonov skozi prizmo učinka na mlade.
Evropska komisija je leta 2024 napovedala uvedbo mladinskega preverjanja (ang. Youth Check), mehanizma, ki spodbuja oblikovanje politik EU z upoštevanjem potreb in mnenj mladih. V letu 2025 je na MSS dozorela želja, da pobudo prenesemo tudi na nacionalno raven v Slovenijo, saj si želimo, da ministrstva oblikujejo politike z mladimi v mislih in v sodelovanju z njimi.
Jan Verovšek, podpredsednik MSS za participacijo in mladinsko organiziranje, je povedal: “Prva pilotna izvedba mladinskega preverjanja v Sloveniji je pomemben mejnik pri krepitvi vključevanja mladih v procese odločanja. Na Mladinskem svetu Slovenije si že vrsto let prizadevamo za vzpostavitev sistemskih rešitev, ki mladim omogočajo, da so pri oblikovanju politik slišani, upoštevani in vključeni. Mladinsko preverjanje je pri tem eno ključnih orodij.”
Dogodek predstavlja ključni mejnik na poti k implementaciji mladinskega preverjanja, saj sta bila koncept in metodologija prvič predstavljena širši skupini. Gre za prvi javni dogodek v procesu soustvarjanja metodologije, kjer so predstavniki in predstavnice mladih, mladinskega sektorja, ministrstev ter državnega zbora aktivno sodelovali pri testiranju izbranega zakona in oblikovanju predlogov za izboljšave metodologije. V prvi izvedbi smo testirali Podnebni zakon, Zakon o psihoterapiji, Zakon o mladinskih svetih in Zakon o urejanju položaja študentov (ZUPŠ-2).
“Veseli nas, da so se današnjega srečanja udeležili tako predstavniki mladih, ministrstev kot tudi izvoljeni odločevalci, saj to potrjuje, da obstaja interes za okrepitev sodelovanja in za bolj vključujoče oblikovanje javnih politik,” je še zaključil Verovšek.
Po dogodku je Lucija Tacer Perlin, članica Kluba mladih poslancev, izpostavila: ”Ideja o implementaciji mladinskega preverjanja se mi zdi logičen razvoj krepitve sodelovanja mladih pri odločanju. V noveli Zakona o mladinskih svetih smo leta 2024 spremenili standard iz tega, da oblasti mladinske svete samo obveščajo, v to, da morajo zdaj pridobiti njihovo mnenje. Z mladinskim preverjanjem pa lahko damo mladim še večjo priložnost, da politike, katere na nas posebej zadevajo, sooblikujemo.”
Razmislek o pomenu mladinskega preverjanja je podelil tudi Nejc Jordan, član Nacionalne delovne skupine za mladinski dialog v Sloveniji iz Zavoda Movit: “Kljub temu, da se zanimanje med mladimi za politiko prebuja, statistike še vedno kažejo najnižjo udeležbo pri volitvah v tej družbeni skupini. To pomeni, da je vpliv mladih v formalnih demokratičnih procesih pogosto omejen, zato takšen mehanizem institucionalizira glas mladih tudi takrat, ko je politična participacija nižja. S tem se krepi medgeneracijska pravičnost, saj bodo mladi najdlje živeli s posledicami današnjih političnih odločitev.”
Foto: Žan Beti
