Ljubljana, 11. maj 2026 – V Lundu na Švedskem se je v soboto, 8. maja 2026, končala Evropska olimpijada eksperimentalne znanosti oziroma Evropska naravoslovna olimpijada – European Olympiad of Experimental Science (EOES). Pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) so slovenski dijaki v konkurenci 46 ekip iz 23 držav dosegli zgodovinski uspeh.
Prvič se je zgodilo, da sta obe tričlanski ekipi osvojili zlati medalji. Slovenske barve so v prvi ekipi zastopali Živa Majcen, Niko Habinc in Staš Grčar Vidmar (vsi Gimnazija Bežigrad), v drugi ekipi pa Marcel Juršič, Andraž Čadež (oba Gimnazija Bežigrad) in Tian Kobal (Gimnazija Nova Gorica). Za Tiana, Andraža in Nika je bila to že druga olimpijada, saj so vsi trije lani tekmovali tudi v Zagrebu.
EOES je olimpijada s področja naravoslovnih znanosti – biologije, kemije in fizike – za dijake 1. in 2. letnikov srednjih šol. Vsaka članica EU lahko na tekmovanje prijavi dve tričlanski ekipi. Ekipe se merijo v interdisciplinarnih eksperimentalnih nalogah vseh treh naravoslovnih ved. Za razliko od preostalih olimpijad znanja je na EOES poudarek na sodelovanju, saj si morajo dijaki razdeliti delo in naloge učinkovito opraviti kot ekipa. Imeti morajo znanje vseh treh osnovnih naravoslovnih ved, kar predstavlja dodaten izziv.
Na tekmovanju se preverja obvladovanje laboratorijskih veščin in tehnik, kamor sodijo titriranje, priprava preparatov, barvanje in mikroskopiranje, uporaba spektrofotometrov, fizikalne meritve in številne druge metode. Obenem morajo dijaki izkazati dobršno mero teoretičnega poznavanja snovi, ki presega učne načrte.
Tekmovanje traja teden dni in vsako leto poteka v drugi državi EU. Na enotedenskem tekmovanju sta dva tekmovalna dneva, ko imajo dijaki štiri ure časa za reševanje integriranih laboratorijskih nalog, preostanek časa pa je namenjen druženju, kovanju prijateljstev, učenju novih veščin in spoznavanju države gostiteljice. Letos so se dijaki v laboratorijih ukvarjali z analizo vode ter s proučevanjem sladkorne pese in raztopin sladkorja. V prostem času pa so spoznavali švedsko kulturo in njihov način življenja.
Slovenija na tekmovanju tradicionalno dosega dobre rezultate. K temu pripomorejo tako ure usvajanja nove snovi in vaj v šolah, ki jih dijakom posredujejo prizadevni mentorji, kot tudi kasnejši večstopenjski izbor. Že jeseni se morajo dijaki dobro odrezati na šolskem tekmovanju iz naravoslovja, da se lahko uvrstijo med stoterico najboljših, ki se nato sredi januarja pomerijo na državnem tekmovanju.
Tako šolsko kot državno tekmovanje iz naravoslovja preverjata teoretično poznavanje vseh treh predmetov, najboljših deset z državnega tekmovanja pa se uvrsti na večdnevne laboratorijske priprave, ki jim sledi izbirni test eksperimentalnih veščin. Oblikovani ekipi sta nato vabljeni še na dodatne priprave na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Rezultati slovenskih dijakov so letos še posebej izstopali. Med 46 ekipami iz 23 držav Evropske unije je bilo podeljenih šest zlatih medalj. Poleg obeh ekip iz Slovenije so zlate medalje osvojili še nemška in avstrijska ekipa ter obe estonski ekipi. Skupni zmagovalci letošnjega tekmovanja so postali Nemci.
Slovenija na EOES sodeluje že od leta 2007. Leta 2018 je olimpijada potekala tudi v Ljubljani, prihodnje leto pa bo v Sofiji v Bolgariji. Izbor obeh slovenskih ekip se bo začel že jeseni s šolskim tekmovanjem iz naravoslovja, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije in na katerem lahko sodelujejo dijaki 1. in 2. letnikov srednjih šol.
Naše tekmovalce so na olimpijadi vodili in spremljali mentorici za fiziko in biologijo Anita Nose in Tanja Gačnik z Gimnazije Novo mesto, mentor za kemijo Matej Huš s Kemijskega inštituta ter podpredsednica EOES Katja Stopar z Gimnazije Ravne na Koroškem.
Več informacij o organizaciji se nahaja na www.zotks.si.
Foto: Zlati slovenski dijaki (z leve) Staš Grčar Vidmar, Niko Habinc, Živa Majcen, Marcel Juršič, Andraž Čadež in Tian Kobal.
