Cerje, 22. april 2026 – Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je letošnji Dan odprtih vrat na gozdnih učnih poteh ob dnevu Zemlje nadgradil s soorganizacijo odprtja nove tematske poti Carsus trail – Zeleno srce Krasa. Obsežna, 103-kilometrska pot povezuje sedem slovensko-italijanskih občin, ki so bile prizadete v največjem požaru v zgodovini Slovenije leta 2022.
»Odnos do narave se oblikuje prav skozi izkušnjo, kot jo nudijo gozdne učne poti. Z vodenjem po njih lahko že najmlajše učimo o pomenu gozdov, njihovih funkcijah, gospodarjenju z njimi in posledicah podnebnih sprememb. Carsus Trail to razumevanje še poglablja, saj poleg učenja o gozdu pripoveduje tudi zgodbo o njegovi ranljivosti, obnovi in sodelovanju ljudi. Gre za pravo učilnico na prostem, ki povezuje naravo, zgodovino in prihodnost gozda,« je ob odprtju na Cerju povedal direktor ZGS Gregor Danev.
ZGS že vrsto let ob dnevu Zemlje odpira vrata gozdnih učnih poti po vsej Sloveniji. Letos so gozdarke in gozdarji obiskovalce sprejeli na 14 predhodno izbranih poteh, po eni v vsaki območni enoti, ter jih popeljali na strokoven in doživet ogled. Z gozdnimi učnimi potmi ZGS spodbuja trajnostno in skrbno ravnanje z gozdom ter prispeva k razvoju podeželja in trajnostnega turizma.
Moč povezovanja in sodelovanja
Včeraj uradno odprta nova tematska pot Carsus trail – Zeleno srce Krasa povezuje prostor, ljudi in zgodbo obnove po največjem požaru v zgodovini Slovenije. Požar julija 2022 je v sedmih slovensko-italijanskih občinah (Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Komen, Nova Gorica, Doberdob, Devin-Nabrežina in Sovodnje ob Soči) prizadel več kot 4500 hektarjev površin. V Sloveniji je zgorelo 3.700 hektarjev, od tega 2.900 hektarjev gozda. Na podlagi načrta sanacije, ki ga je pripravil ZGS, je bilo v več
kot 30 prostovoljskih akcijah, med njimi tudi štirih vseslovenskih, do danes obnovljenih 432 hektarjev pogorišč. To je rezultat sodelovanja stroke, prostovoljcev, lokalnih skupnosti in donatorjev.
»Kraški požar nas opominja na ranljivost narave, hkrati pa kaže, kako pomembno je hitro, strokovno in usklajeno ukrepanje, kar je temelj našega delovanja ob naravnih ujmah in nesrečah,« je poudaril vodja Območne enote ZGS Sežana Boštjan Košiček, soorganizator dogodka ob odprtju. Med več kot šest tisoč prostovoljci, ki so v preteklih letih pomagali pri obnovi pogorišča s sadnjo več kot 120 tisoč sadik avtohtonih gozdnih drevesnih vrst, je bila tudi predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, današnja slavnostna govorka.
»Simbolno je, da to pot odpiramo prav danes, ko ves svet praznuje dan Zemlje. Ta dan nas opominja na našo skupno odgovornost do planeta, Carsus Trail pa je neposredni dokaz, da to odgovornost znamo spremeniti v dejanja in naravi vrniti tisto, kar ji je ogenj vzel,« je zbrane nagovorila dr. Nataša Pirc Musar.
Pri tem ZGS opozarja, da obnova gozdov ni zgolj sajenje dreves, temveč zahteven in dolgoročen proces, ki vključuje med drugim tudi naravno obnovo, odstranjevanje invazivnih vrst, nego mladja in spremljanje razvoja gozda. Prav zato opozarjajo na pogoste zmote, kot sta, da je naravna obnova slabša od sajenja ali da se gozd brez človeka vedno razvija optimalno. »Ko stojimo na tej poti, se zavemo, da gozdovi – še posebej taki, kot je Kras po požaru – niso samoumevni. So rezultat znanja, odgovornega ravnanja in sodelovanja številnih ljudi. Carsus Trail je dokaz, da lahko iz velikih preizkušenj zrastejo nove priložnosti za naravo in za ljudi,« je še dodal direktor ZGS Gregor Danev.
Za obnovo območja in vzpostavitev poti, nad čemer je bdel Javni zavod Miren Kras, so do zdaj v fundaciji Vrabček upanja zbrali več kot 380 tisoč evrov. Na dosežek je direktorica Javnega zavoda Miren Kras mag. Ariana Durnik ponosna in zanj hvaležna: »Na hudo prizadeto območje pogorišča vnašamo novo življenje in upanje, ne samo za naravo, temveč tudi za lokalne skupnosti, ki živijo na čezmejnem območju. Obetamo si še boljšega sodelovanja ter hitrejšega turističnega in ekonomskega razvoja regije.«
V prihodnje več gozdnih učilnic
ZGS sicer skrbi za 93 gozdnih učnih in tematskih poti po Sloveniji, ki so pomemben prostor za izobraževanje, rekreacijo in razvoj trajnostnega turizma. V prihodnje ob nekaterih izmed njih načrtujejo tudi vzpostavitev gozdnih učilnic, zlasti v urbanih gozdovih, kjer bo stik z naravo še bolj dostopen.
