Gibanica ob svojem zaključku poleg tort in drugih poslastic »postreže« tudi nagrade za najboljšo predstavo po izboru občinstva in najboljšo predstavo po izboru žirije. Na slovesnem zaključku se nam bo s stanovskimi nagradami, poimenovanimi po slovenski plesni ustvarjalki in pedagoginji Kseniji Hribar, drugič zapored pridružilo Društvo za sodobni ples Slovenije. Strokovna komisija v sestavi Pia Brezavšček, Blaž Lukan in Sabina Potočki so nagrado za življenjsko delo namenili plesalki in koreografinji Mateji Bučar (fotografija).
Ostali nagrajenci bienala in Ksenije Hribar bodo znani na slavnostni prireditvi v soboto, 21. februarja ob 22.30, kjer bomo nagrade pod vodstvom Branka Jordana tudi podelili. Dolgčas nam zagotovo ne bo. Pred tem pa vas kakopak vljudno vabimo tudi na odprtje letošnje izdaje Gibanice – bienala slovenske sodobne plesne umetnosti, ki bo v sredo, 18. februarja, ob 19.00 v Slovenski kinoteki, Miklošičeva 28. Na odprtju se nam bo pridružila tudi mag. Julijana Bizjak Mlakar, ministrica za kulturo Republike Slovenije.
Uvod v letošnjo Gibanico smo namenili prav Kseniji Hribar, osrednji osebnosti novejše sodobnoplesne zgodovine pri nas. Njena ustvarjalnost, predstavljena v kratkih filmih, bo tema dvodnevnega posveta. Gibanico bomo odprli s Posvetilom Kseniji Hribar – kratkima filmoma Slovo in Xenia na gostovanju ter posnetkom predstave Sentimentalne reminiscence.
»Biografija Ksenije Hribar, koreografinje, plesalke, pedagoginje in plesne aktivistke(1938–1999) je serija političnih, družbenih, estetskih in kulturnih navzkrižij, ki jih je – hote ali nehote – poosebljala.« (Rok Vevar)
NAGRADE KSENIJE HRIBAR 2015
Strokovna komisija: Sabina Potočki, Pia Brezavšček, Blaž Lukan
Življenjsko delo - Mateja Bučar
Mateja Bučar kontinuirano deluje kot neodvisna koreografinja na slovenski sodobnoplesni sceni že dobrih dvajset let. Ko je njeno profesionalno baletno izhodišče trčilo s konceptualnimi in formalnimi možnostmi sodobnega plesa, s katerim se je srečala v tujini in v Plesnem teatru Ljubljana, je iz plesalke prerasla v koreografinjo. Da razmerje med eno in drugo vrsto plesa ni povsem enostavno, je skozi koreografski jezik dala vedeti že v enem svojih zgodnjih del Disciplina kot pogoj svobode. Od
takrat nas redno preseneča s samosvojimi, konceptualno in vizualno izčiščenimi uprostorjenji plešočih teles. Telesa v koreografijah Mateje Bučar v avtonomnem plesnem izrazu niso samozadostna, ampak v aktivnem razmerju z bodisi fizičnimi bodisi projiciranimi scenografskimi objekti, katerih avtor je navadno njen umetniški in življenjski sopotnik Vadim Fiškin. Tehnologija in scenografija nista nikoli sami sebi namen, temveč tesno prepleteni s premišljeno koreografijo, ki ni v nobenem pogledu
redundantna in ji uspe telo shematizirati tako, da skozi golo formo spregovori kar najbolj obče. Take so denimo zgodnje predstave Ugodje v neugodju, Dependance, Telborg, Media-Medici, O Quadrat in Room&Road, ki je lani doživela remake. To so nedvomno predstave, ki so pri marsikaterem slovenskem ustvarjalcu in premišljevalcu plesa spremenile način, na katerega je mogoče misliti ples. Mateja Bučar je umetnica, ki ne podlega diktatu novega, in pusti umetniški ideji več emanacij. V novejših
delih, kot so Sorry out of ideas, Bila bi palma in Point-less, vztraja pri raziskovanju prepleta plesnega telesa in tehnologije, ki sta v medsebojnem razmerju ponovno vzgib za (re)prezentacijo nekega bolj temeljnega problema človekovega bivanja. V najnovejših delih pa prestopa prag gledališča in se odpravi v javni prostor. Nadvse diskretni, a še vedno formalno izčiščeni in konceptualno jasni posegi v urbani prostor, kot se jih loteva v delih Zelena luč, Parkiranje pakiranje in Nedoumljivi,
odpirajo novo poglavje v njenem opusu in pomembno prispevajo k zbirki sodobnih del, ki razširjajo naše razumevanje sodobnega plesa in koreografije. Naj ta nagrada ne bo zaviralni moment za danes prav tako kot nekoč aktivno in prodorno avtorico, ki je sodelovala z več generacijami plesalcev, ampak naj predstavlja poklon in priznanje za dosedanji neprecenljivi prispevek k razvoju sodobnega plesa pri nas ter spodbudo za nadaljnje ustvarjanje.
Slavnostni govorniki na odprtju bodo:
● Varja Močnik, urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki
● Rok Vevar, publicist s področja scenskih umetnosti, teoretik in zgodovinar sodobnega plesa
● Teja Reba, predsednica Društva za sodobni ples Slovenije.
FOTO: DUM
