3. februar 2015 - Te dni mineva leto dni od žledoloma, ki je močno prizadel ZOO Ljubljana. V tem času je večina posledic žledoloma odpravljenih, potekajo pa intenzivne priprave na ponovno odprtje zgornjega dela vrta in pridobitev novih živali. Jutri, 4. februarja, kot prva prideta dva nova risa iz Nemčije.

Točno pred letom dni je katastrofalni žled porušil ali polomil približno tretjino dreves v našem vrtu, podrl zgornjo polovico zunanje ograje, močno poškodoval ograje pri volkovih, risih, kozorogih in gamsih, ter porušil vse letalnice sov. Takoj smo začeli s sanacijo in pripravo idejnih načrtov obnove. Do danes je sanacija gozda s pogozdovanjem praktično končana, na novo je postavljena zunanja ograja, poškodovane ograde so obnovljene, na mestu uničenih ograd pa se gradijo nove. Zagotovljena je tudi nova intervencijska pot s požarnimi izhodi. Zgornji del vrta bo tudi vsebinsko prenovljen: na prostoru ograde kozorogov, ki je zaradi erozije neprimerna za naselitev težkih živali, je v izgradnji ena največjih letalnic za jastrebe v Evropi. Postopoma bo letos v vrt prišlo tudi nekaj novih vrst živali severne Evrope. Več bo podrobneje predstavljeno pred otvoritvijo aprila.

RISI: V letu 2014 smo zamenjali vso ograjo risje ograde, postavili nov opazovalni podest za obiskovalce, pritrdili razgledne lesene ploščadi na drevesih za rise ter zgradili notranje prostore, kamor lahko rise ob neugodnih vremenskih razmerah zapremo, da se ne bi ponovil scenarij pobega iz lanskega leta, ko te možnosti nismo imeli. Tako bomo to sredo, 4. februarja 2015, najprej v notranji prostor preselili risa Rožnika. Še isti dan, predvidoma v dopoldanskem času bomo pripeljali dva nova risja samca iz Nemčije, enega iz ZOO Karlsruhe, drugega pa iz ZOO Magdeburg. Tudi nova risa bomo ločeno namestili v notranje prostore za vsaj mesec dni. Tu se bodo živali navadile na novo okolje, druga na drugo ter na naše oskrbnike. Ko bodo pripravljeni, jih bomo spustili v zunanji del ograde. Tako bomo skušali zagotovili, da bodo risi pod rednim nadzorom in bolje vidni za obiskovalce.

VOLKOVI: Obnovljena je tudi ograda za volkove. Zamenjali smo več kot polovico ograje, ki so jo poškodovala padla drevesa. Volkovom smo pripravili tri nove podzemne brloge in lesene podeste za ležanje. Obenem smo uredili škarpo, ki meji na domovanje za šimpanze, zamenjali del poškodovane strehe ter obenem uredili odvodnjavanje, da več ne zamaka na hodniku za obiskovalce

ZUNANJA OGRAJA: Padla drevesa so poškodovala tudi več kot polovico zunanje ograje, ki je bila že sicer precej dotrajana. Zamenjala jo je nova, 2,5 metra visoka panelna ograja, ki je več kot pol metra vkopana v podlago, v dolžini 1,1 kilometra. Ob tem smo uredili interventne poti ob zunanji ograji ter nove požarne izhode. Ograja je sedaj lažje popravljiva, prepustna za vodo, kar zmanjšuje izpodjedanje temeljev, skoznjo pa brez težav prehajajo tudi dvoživke na svojih selitvenih poteh.  

OGRADA KOZOROGOV BO PREUREJENA V LETALNICO ZA JASTREBE
V ogradi alpskih kozorogov je žled podrl ali poškodoval prav vsa drevesa, prav tako večino ograje. Zaradi strmine je teren podvržen močni eroziji. Obnova te ograde za naselitev črede kozorogov bi bila iz naštetih razlogov predraga, saj so alpski kozorogi precej težke živali in bi s svojo hojo pripomogli k še večji eroziji. To so tudi razlogi, da smo se odločili, da na tem prostoru postavimo novo, 2.000 m2 veliko letalnico za ujede. V njej bodo sprva bivali beloglavi jastrebi, katerim se bodo kasneje pridružile še druge vrste. Bistvena kvaliteta te letalnice bo, da bodo v njej vsi ptiči lahko leteli, vanjo pa bodo lahko vstopali tudi obiskovalci in ptiče opazovali iz neposredne bližine, med letom in pri hranjenju.

OSTALE NOVOSTI: Pot od jastrebov se nadaljuje k muflonom in naprej strmo v hrib. Na tem delu smo trasirali novo pot za obiskovalce, ki sledi plastnicam hriba, zato ni tako strma kot prejšnja in je dostopna za otroške in invalidske vozičke. V tem delu bomo prikazovali alpske živali in živali severnega dela Evrazije. Med njimi seveda alpske kozoroge in gamse, nameravamo pa pripeljati tudi lose in severne jelene ter sčasoma še nekatere druge živalske vrste od sov do manjših zveri. To je velik projekt v nastajanju, zato podrobne informacije še niso na voljo.   

foto: Miha Krofel


Prenesi