Ljubljana, 24. marca – Farmacevtska družba Lek, član skupine Sandoz, je slavnostno odprla digitalizirano Lavičkovo zbirko, najobsežnejši farmacevtsko-medicinski muzej v Sloveniji. Z digitalizacijo zbirke so pomembno razširili dostop do tega bogatega in edinstvenega vira znanja, saj so vsebine o knjigah, medicinsko-farmacevtskih pripomočkih in drugih eksponatih iz muzeja zdaj v besedi, sliki in videu na voljo na spletu in dostopne vsakomur.
»Vlada Republike Slovenije je Lavičkovo zbirko razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. To potrjuje izjemnost dela, ki ga je opravil Bohuslav Lavička, saj mu je uspelo sestaviti zbirko, ki je po kakovosti eksponatov ena bogatejših v Evropi. V Leku, članu skupine Sandoz, smo s ponosom lastniki te edinstvene zbirke znanja, ki je v naših prostorih na ogled že skoraj 30 let. V tem času si je zbirko ogledalo več kot 20.000 obiskovalcev. Z digitalizacijo smo zbirko na sodoben način približali vsem, ki jih zanima razvoj znanja skozi čas,« je povedal Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka, člana skupine Sandoz.
»Digitalizacija ponuja nove možnosti zavedanja o pomenu zbirke in odpira nova pota ozaveščanja o zakladih, ki jih premoremo; ozaveščanja predvsem mlajših generacij, tistih, ki sveta brez spleta sploh ne poznajo. Še več, v svet zrejo in ga spoznavajo s "tehnološkimi tipali". Hkrati bo vstop na splet Lavičkovi zbirki zagotovil tudi globalno razpoznavnost,« je poudaril mag. Zoran Krstulović, pomočnik ravnateljice Narodne univerzitetne knjižnice za vodenje strokovnega dela.
Skozi digitalni muzej s strokovnim vodenjem
Lavičkova zbirka je razdeljena na knjižni del in del s farmacevtsko-medicinskimi pripomočki. Obsega več kot 400 knjig in 500 predmetov, nastalih od antike do 20. stoletja. V sklopu digitalizacije so vse eksponate fotografirali z več strani in vsak posamezni predmet je predstavljen v digitalni obliki. Obiskovalec lahko tako brska med predmeti in si s klikom na predmet, ki ga zanima, tega natančneje ogleda.
Pomemben doprinos digitalizacije Lavičkove zbirke je vodenje skozi muzej s strokovnimi razlagami. Obiskovalci digitalnega muzeja tako niso prepuščeni sami sebi. Skozi muzej in ogledovanje posameznih eksponatov jih vodijo poglobljene video razlage dolgoletnega skrbnika in poznavalca Lavičkove zbirke Davorja Poljanška.
»Spletna predstavitev Lavičkove zbirke je resen korak proti polni digitalizaciji. Hkrati gre za prvi korak v smeri vzpostavitve participatornega muzeja, ki ni namenjen samo ogledu eksponatov, ampak aktivni udeležbi obiskovalcev,« je poudaril Vuk Ćosić, digitalni strateg in načrtovalec projekta.
O Lavičkovi zbirki
Farmacevt češkega rodu Bohuslav Lavička (1879–1942), ki je od leta 1909 in do svoje smrti delal v Tržiču, je slovenski kulturni prostor oplemenitil s svojo izjemno lekarniško zbirko. Ob več desetletnih stikih z vsemi večjimi evropskimi antikvariati je nastala skoraj zaključena zbirka farmacevtsko-medicinskega pribora in knjig.
Po smrti Bohuslava Lavičke so Nemci želeli njegovo farmacevtsko-medicinsko zbirko odpeljati v Nemčijo, vendar jo je rešil profesor Žontar iz muzeja v Kranju, ki je s sodelavci poskrbel, da je bila zbirka po vojni vrnjena potomcem Bohuslava Lavičke. Leta 1978 je Lavičkovo zbirko odkupila Farmacevtska družba Lek, član skupine Sandoz, in jo leta 1986 postavila na ogled v muzeju v svoji poslovni stavbi v Ljubljani, kjer domuje še danes.
