Gorica, 19. marec 2015 - Človek čezmejnega prostora, ki se je rodil v Beogradu, živel v Trstu, po materinščini Slovenec, Bosanec in Italijan. Danes je mednarodno priznana osebnost. To je Boris Podrecca, ki bo na zaključnem dogodku Pot Miru – Via di pace v soboto, 21. marca, ob 12. uri na trgu Transalpina v Gorici imel slavnostni govor. Njegov poseg bo nositelj čustev, ki jih organizatorja, in sicer Pokrajina Gorica in Fundacija Poti Miru v Posočju, želita posredovati. Organizatorja pričakujeta, da bodo ta močna čustva lahko ostala v lepem spominu ob celotni nekdanji italijansko-slovenski meji in to ravno po zaslugi projekta Pot Miru – Via di Pace, ki združuje v eni sami poti strelske jarke, hodnike in rove, oziroma pot miru med dvema frontama prve svetovne vojne, vzhodne (gledano iz Kraljevine Italije) in zahodne (gledano iz Avstro-ogrskega cesarstva). Pot je dolga 280 kilometrov, se vije od Devina do Rombona in vabi obiskovalca k razmisleku o tragiki in dramatičnosti prve svetovne vojne, ki je prizadela teritorij in tu živeče narode.
S tem namenom sta organizatorja želela zaupati sobotni govor arhitektu Borisu Podrecci, pri katerem se primerjava med slogi in kulturami izraža v sintezi, ki upošteva teorije in zapise raznih arhitektov in urbanistov, kot so Semper, Plečnik in Fabiani. V Podreccovem ustvarjanju opažamo, ne glede na možne historizme referenčnih modelov, natančnost tehničnih detajlov, razporeditve in neposredne povezave z okoljem. Te značilnosti pridejo najbolj do izraza pri načrtih trgov in javnih prostorov (med katerimi Leoben, Salzburg, Stuttgart, Trst), pri katerih Podrecca poseže tako, da ponovno vzpostavi razsežnost mestnih ulic.
V vsakem načrtu se arhitektonski poseg prepleta z obstoječo arhitekturo in pride do rešitev, ki so zmeraj funkcionalne danim pogojem in okolju. Med njegovimi stvaritvami velja omeniti šolo na ulici Dirmhirngasse na Dunaju (1991-1994), z prozornim prehodom, ki povezuje novo in staro poslopje; upravni center zavarovalnice “La Basilese” na Dunaju; “landmark” stolpa Millennium Tower na Dunaju.
Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v Trstu, študiral arhitekturo na Politehniki in na Akademiji na Dunaju. Je gostujoči profesor v Lozani, Parizu, Benetkah, Filadelfiji, Londonu, Harvardu-Cambridgeu, Bostonu in Dunaju. Od leta 1988 je redni profesor in direktor Instituta za arhitektonsko načrtovanje in znanja o prostoru na Univerzi v Stuttgartu. Poklicno je zaposlen v arhitekturnih pisarnah na Dunaju in v Benetkah. Predsednik Republike Francije mu je podelil naslov Chevallier des Artes et Lettres, poleg tega je častni član zbornice nemških arhitektov. Prejel je naslednje nagrade: Veliko nagrado za arhitekturo na Dunaju, nagrado San Giusto d’oro v Trstu, Principe e l’Architetto v Milanu in pred kratkim Vergilius d’Oro v Mantovi. Poleg tega sta mu Univerzi v Mariboru in Beogradu podelili častni doktorat.
