Ljubljana, 25. februar 2026 - 27-letna šimpanzinja Neža, hčerka karizmatične Mojce, je tretjič postala mama. Z 38-letnim samcem Borisom, ki je v Ljubljano prišel iz ZOO Zagreba, sta 2. januarja letos dobila tretjega mladiča – samca Toga. Mladič se je pridružil 10-letni sestri Leoni in 5-letnemu bratu Taiu.
»Porod je bil pričakovan, vendar ne do dneva natančno. Zjutraj ob hranjenju smo opazili, da se Neža vede nekoliko drugače, zato smo sklepali, da se bliža porod. Ker je Neža izkušena mama, je porod potekal hitro, brez zapletov in povsem samostojno. Oskrbniki smo se umaknili in dogajanje ves čas spremljali prek kamer. Tudi preostala šimpanzja družina se je med porodom umaknila,« je povedal oskrbnik šimpanzov Tomaž Mur, ki je bil prisoten ob porodu.
Ime z naravovarstvenim sporočilom
Ime Togo so mladiču izbrali oskrbniki po zahodnoafriški državi Togo, kjer so zahodni šimpanzi (Pan troglodytes verus) v naravi lokalno izumrli – tako kot v sosednjih državah Benin in Burkina Faso. Populacija zahodnih šimpanzov se je v zadnjih 25 letih zmanjšala za približno 80 %. Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) ocenjuje, da jih danes v naravi zahodne Afrike živi le še med 18.000 – 55.000. Zahodne šimpanze ogroža predvsem izguba življenjskega prostora, ki jo povzročajo razvoj
gojenja oljnih palm, kavčukovca, evkaliptusa in sladkornega trsa. H krčenju habitata prispevajo tudi sečnja, rudarjenje in pridobivanje nafte, kar vodi tudi k razdrobljenosti njihovega okolja. Nekoč obsežen in povezan habitat se je zmanjšal na manjše gozdne zaplate, ločene s kmetijskimi zemljišči, cestami in drugimi človeškimi posegi. Družinam šimpanzov je zato močno omejen dostop do virov hrane, hkrati pa tudi do stikov z drugimi skupinami šimpanzov, kar vodi v zmanjševanje genetske
raznolikosti. Ker se kmetijstvo širi v življenjska območja šimpanzov, ti vse pogosteje posegajo po kmetijskih pridelkih, zaradi česar jih lokalni prebivalci pogosto dojemajo kot škodljivce in jih preganjajo. Bližnji stik med ljudmi in šimpanzi pa povzroča tudi vedno pogostejše preskoke človeških bolezni na šimpanze, ki nanje niso prilagojeni in odporni. Najnevarnejša je virusna bolezen ebola, ki je ponekod povzročila tudi lokalna izumrtja vrste. Zelo nevarne za divje populacije pa so tudi
gripa, tuberkuloza, gobavost, poliomielitis ter mnoge druge.
Veterinarski pogled
»Vsako novo rojstvo prinaša v živalski vrt veselje, za nas veterinarje pa tudi nove izzive. Neža nam mladiča pokaže, da ga lahko vizualno ocenimo – preverimo število prstov in morebitne prirojene posebnosti, ne dovoli pa fotografiranja. Prek opazovanja in sodelovanja z oskrbniki spremljamo, ali mladič sesa, pridobiva na teži in se normalno razvija,« je rojstvo komentiral vodja veterinarjev v ZOO Ljubljana dr. Pavel Kvapil. Veterinar Peter Omejc opozarja tudi na pomen varnosti: »Šimpanzi
so zelo občutljivi na človeške bolezni. Kar je za nas blag prehlad, je zanje lahko tudi smrtno nevarno. Zato vsi, ki smo v bližnjem stiku z njimi, dosledno uporabljamo biovarnostne ukrepe. Obiskovalce prosimo, da so do šimpanzov spoštljivi – naj ne trkajo po steklu, naj se umaknejo, če so bolni, in tako pomagajo preprečevati širjenje bolezni.«
Kako poteka razvoj mladičev šimpanzov
Samice šimpanzov imajo mladiče na štiri do sedem let, brejost pa traja približno sedem mesecev in pol. Običajno skotijo enega mladiča, ki je ob rojstvu popolnoma odvisen od matere. Mladiči tehtajo okoli 1,5 do 2 kg, rodijo se brez zob, z redko dlako in zelo slabim vidom. Ker se mati veliko giblje, se mladič v prvih tednih močno oprijema njene dlake na trebuhu, šimpanzinja pa ga prve dni dodatno podpira. Prve mesece se malčki prehranjujejo izključno z materinim mlekom Okoli 3. do 6.
meseca začnejo postopno okušati trdo hrano, raziskovati okolico in se tesneje povezovati z ostalimi člani družine. Dojenje lahko traja od štiri do pet let, v tem času pa se mladiči učijo socialnih pravil, komunikacije in uporabe orodij. Ob mami ostanejo od 7 do 11 let. Samice se ob zrelosti preselijo v druge skupine, samci pa običajno ostanejo vse življenje v matični skupini.
Zakaj mladiča ne pokažemo takoj
»Mladiča ne pokažemo takoj javnosti, saj želimo, da se poporodno obdobje mirno in varno zaključi, da se vez med mamo in mladičem dobro vzpostavi in da ga sprejme celotna družina šimpanzov. Ko vidimo, da je vse v najlepšem redu, mladiča postopno predstavimo tudi obiskovalcem,« pojasnjuje veterinar ZOO Ljubljana dr. Marjan Kastelic. Obiskovalce prosimo, da se pri ogradi šimpanzov vedejo spoštljivo: ne trkajo po steklu, ne uporabljajo bliskavice ob fotografiranju, ne kričijo in ne hranijo
živali. Če so bolni, naj se raje umaknejo korak ali dva stran. Z upoštevanjem ZOO bontona skupaj skrbimo, da je obisk varen in prijeten za živali in ljudi.
Foto: Arhiv ZOO Ljubljana
