Planica, 27. marec 2026 – Ob robu svetovnega pokala FIS v smučarskih skokih v Planici je na prvi dan potekal dogodek Čaj z razlogom: Prihodnost zimskih športov in podnebna odpornost v Sloveniji, ki ga je Javna agencija SPIRIT Slovenija ob podpori Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport organizirala v sodelovanju z Britansko-slovensko gospodarsko zbornico in v partnerstvu s Chapter Zero Slovenia. Dogodek je udeležence združil v razpravi o tem, kako podnebne spremembe že vplivajo na slovenski ekosistem zimskih športov ter kako okrepiti njegovo odpornost v prihodnje. Simbolika dneva je pri tem še posebej pomenljiva: prav na dan, ko Planica tradicionalno gosti šolarje iz vse Slovenije in mladim približuje zimske športe, se vse bolj odpira tudi vprašanje, kako ohraniti to tradicijo v svetu, kjer snežne zime niso več samoumevne.
Planica je kot eden najbolj prepoznavnih simbolov slovenskega športa še posebej primeren prostor za razpravo o prihodnosti zimskih športov. Udeleženci so poudarili, da krajše snežne sezone, višje temperature in vse manj predvidljive zimske razmere že danes vplivajo na razvoj zimskih turističnih destinacij. Alpski prostor se namreč segreva hitreje od svetovnega povprečja, v Julijskih Alpah pa se je zimska temperatura v zadnjih približno 50 letih zvišala za okoli 2,5 °C. Udeležence sta uvodoma nagovorila mag. Nataša Kos, namestnica direktorice SPIRIT Slovenija in Miha Košak, podpredsednik Britansko-slovenske gospodarske zbornice in predsednik Chapter Zero Slovenia.
Mag. Nataša Kos, namestnica direktorice SPIRIT Slovenija, je poudarila: »Planica kot eno najbolj prepoznavnih športnih prizorišč in pomemben del slovenske identitete danes zelo jasno kaže tudi realnost, s katero se soočamo. Zimski športi in številne dejavnosti, povezane z njimi, so odvisni od razmer, ki postajajo vse manj predvidljive in jih ne moremo več jemati za samoumevne. To ni oddaljeno vprašanje, ampak realnost, ki že danes vpliva na način delovanja, načrtovanje investicij in upravljanje tveganj. V SPIRIT Slovenija pri sodelovanju s podjetji opažamo, da so najbolj uspešna tista, ki se spremembam prilagodijo zgodaj, vlagajo v učinkovitost, nove tehnologije in bolj trajnostne načine delovanja.«
Miha Košak, podpredsednik Britansko-slovenske gospodarske zbornice in predsednik Chapter Zero Slovenia, pa je izpostavil: »Zimski športi so eden najbolj nazornih primerov, kako podnebna tveganja postajajo neposredno poslovno, razvojno in upravljavsko vprašanje. Ne govorimo več o nečem, kar bo morda pomembno nekoč v prihodnosti, temveč že danes vplivajo na skupnosti, infrastrukturo, investicije in tradicije. Prav zato morajo biti podnebna odpornost, prilagajanje in sodelovanje med različnimi sektorji del strateškega razmisleka.«
V strokovnem delu programa sta Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje in Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU predstavila ključne podnebne trende, povezane s prihodnostjo zimskih športov v Sloveniji. Opozorila sta, da se območje Julijskih Alp segreva, da meteorološke zime postajajo milejše ter da se v nižjih delih slovenskih Alp zmanjšujeta tako količina snega kot trajanje snežne odeje. Po predstavljenih podatkih se je v Kranjski Gori količina novega snega zmanjšala za približno tretjino, trajanje snežne odeje pa se je v zadnjih desetletjih skrajšalo za mesec ali dva. Dodatno širšo sliko potrjujejo tudi globalni podatki: med letoma 2000 in 2023 so ledeniki po svetu izgubili približno 6.500 milijard ton ledu, kar predstavlja enega najbolj neposrednih in merljivih pokazateljev pospešenih podnebnih sprememb.
Okrogla miza o prihodnosti zimskih športov
V nadaljevanju je sledila panelna razprava o prihodnosti zimskih športov in krepitvi podnebne odpornosti v slovenskih Alpah, na kateri so sodelovali Nigel Baker, odpravnik poslov na britanskem veleposlaništvu v Ljubljani, Daniel Neulichedl, direktor za izvoz pri podjetju TechnoAlpin, Melanja Korošec, podpredsednica Smučarske zveze Slovenije, Ernest Kovač, sekretar Združenja slovenskih žičničarjev in Nina Kelemen, vodja trajnostnega razvoja v Skupini Triglav.
V razpravi so sodelujoči osvetlili različne vidike prilagajanja zimskih športov na spremenjene podnebne razmere. Ernest Kovač je poudaril, da imajo slovenska smučišča v povprečju med 100 in 150 smučarskih dni na sezono, pri čemer na Krvavcu letos pričakujejo okoli 150 dni obratovanja. Ob tem je izpostavil tudi Vogel kot najvišje ležeče slovensko smučišče, ki deluje izključno na naravni sneg in obratuje vsako leto. Melanja Korošec, podpredsednica Smučarske zveze Slovenije, je opozorila, da pri mladih ne opažajo pomanjkanja interesa za zimske športe, temveč predvsem spremembe v načinu, kako se jih lotevajo. Kot je dejala, »snežni športi niso več samoumevni kot nekoč, saj zahtevajo več planiranja, organizacije in usklajevanja, poleg tega pa marsikje ni več lokalno dostopnih smučišč«. Ob tem je poudarila pomen pobud, kot je Šolar na smuči, s katerimi želijo otrokom približati zimske športe in jim omogočiti prve izkušnje na snegu. Daniel Neulichedl, je izpostavil, da so smučarski centri vse bolj odvisni od tehničnega zasneževanja. Po njegovih besedah danes ni ključno zgolj to, kdo ima najnovejšo tehnologijo, temveč kdo razpolaga z rešitvami, ki so učinkovite tudi pri mejnih temperaturah in ob tem tudi energetsko čim bolj varčne.
Nina Kelemen je opozorila, da zavarovalniški sektor posledice podnebnih sprememb že močno občuti. Spomnila je na poplave leta 2023, ko so v Zavarovalnici Triglav beležili kar desetkrat višja zavarovalniška izplačila od običajnega povprečja. Izpostavila je tudi pomen preventivnih aktivnosti in digitalnih rešitev, med drugim aplikacije, ki uporabnikom omogoča vpogled v izpostavljenost njihovega doma nevarnostim, kot so poplave ali potresi. Ob tem je poudarila: »Zimski športi v Planici že desetletja poosebljajo spoštovanje narave, skupnosti in prihodnjih generacij – vrednote, ki jih v Zavarovalnici Triglav živimo tudi skozi dolgoletno partnerstvo s Planico in akcijo Otroci Triglava.« Nigel Baker, pa je poudaril mednarodno razsežnost izziva: »Dokazi so jasni. Podnebne spremembe že negativno vplivajo na zimski šport – od smučarske industrije na Škotskem in turizma v Sloveniji do zanesljivosti tekmovalnih urnikov in izvedljivosti zimskih olimpijskih iger. Mednarodno sodelovanje na področju odpornosti na podnebne spremembe je bistvenega pomena.«
Dogodek Čaj z razlogom je znova potrdil, da so vprašanja podnebne odpornosti tesno povezana z razvojem gospodarstva, regij in družbe. SPIRIT Slovenija si s spodbujanjem povezovanja, izmenjave znanja in razvojno usmerjenega sodelovanja prizadeva ustvarjati podporno okolje za nastanek rešitev, ki bodo Sloveniji omogočile, da tudi v prihodnje ostane prepoznavna, konkurenčna in uspešna zimskošportna država.
Foto: STA/Nebojša Tejić
