Na hitro rastočo novo vrsto evropskih nogometnih navijačev, tako imenovanih Navijačev brez meja, je pokazala raziskava, ki sta jo izvedli družba MasterCard in poslovna šolo European Busienss School (EBS). Z udeležbo tekem v tujini, plačevanjem naročnine plačljive televizije (Pay TV) in nakupovanjem različnih promocijskih izdelkov, porabijo navijači brez meja skupno toliko sredstev, kolikor bi stala gradnja 100 stadionov Allianz Arena ali nakup 372 Christianov Ronaldov ali 562 Fernandov
Torresev.
Rezultati, ki so jih predstavili dan pred velikim finalom Champions League, kjer se bosta 19. maja na nogometnem stadionu Allianz Arena spopadla kluba Bayern Munich in Chelsea, so pokazali, da se kar četrtina evropskih nogometnih navijačev uvršča med Navijače brez meja, kar je skupaj 41 milijonov športnih navdušencev. Med njimi je najbolj priljubljen klub Barcelona (29%), sledita mu Real Madrid (10%) in Manchester United (8%).
Hany Fam, predsednik Strateško partnerstvo in razvoj trga pri družbi MasterCard Europe, je ob predstavitvi rezultatov dejal: “Raziskava preučuje spremembe v vedenju navijačev in ugotavlja kako spremembe v načinu podpiranja nogometnih klubov vplivajo na porabo privržencev. Zanimivo je videti, kako se navijači poslužujejo novih strategij kot je na primer navijanje za tuje klube, samo zato da bi bolj neposredno doživeli tekme in uživali v neprecenljivih nogometnih trenutkih.”
Kako navijači porabijo denar
Skupno Navijači brez meja na sezono porabijo 35 milijard evrov in sicer:
• Petino oziroma 7,5 milijard evrov porabijo za plačevanje naročnine plačljive televizije (Pay TV).
• 13% celotnega zneska porabijo za nakup promocijskih izdelkov z logotipom priljubljenega nogometnega kluba.
• 10% celotnega zneska za udeležbo tekem, še dodatnih 2,5 milijard evrov pa za hrano, pijačo in druge nakupe na kraju dogodka.
• Za spremljanje nogometnih tekem v barih na velikem zaslonu, porabijo 6% celotnega zneska, 5% pa porabijo za naročnino na program svojega a nogometnega kluba.
• Vsak četrti navijač se udeleži tekem domačega kluba v tujini. Ob tem za potne stroške, prenočitve, obisk stadiona ali tekme skupno porabijo vsako leto 8,75 milijard evrov ali četrtino celotnega zneska.
• Navijači brez meja prinašajo pozitiven učinek tudi na turizem. Tretjina se jih odpravi na potovanje zgolj z namenom ogleda tekme ali obiska stadiona, petina združi obisk tekme s krajšim oddihom v mestu ali pa ogled tekme vključijo v običajno letovanje.
• V celoti zaslužijo mesta, ki gostijo Navijače brez meja ob ogledu tekem, okrog 4,5 milijarde evrov na sezono.
Kategorije navijačev
Po raziskavi naj bi se Navijači brez meja delili v tri glavne skupine:
- Navijači, ki navijajo za izbrane klube – ti predstavljajo kar dve tretjini (60%) vseh Navijačev brez meja. Privlači jih filozofija igranja posameznega kluba (85%) in njihovi uspehi (79%).
- Navijači, ki podpirajo posamezni klub zaradi pripadnosti neki regiji – mednje spada le 12 odstotkov vseh Navijačev brez meja. Veliko teh navijačev čuti posebno vez s posameznim klubom zaradi povezanosti z mestom, iz katerega klub izhaja in kar 55% jih redno obiskuje regijo nogometnega kluba.
- Navijači, ki sledijo nogometnim zvezdam– predstavljajo 11 odstotkov vseh Navijačev brez meja. Svojo zvestobo izkazujejo izbranim nogometnim asom in trenerjem. Ti navijači podpirajo klube, kjer igrajo njihovi favoriti in jim sledijo pri menjavi kluba.
Žoga-lizacija
Avtor raziskave profesor Sascha Schmidt, direktor Instituta za šport, poslovanje in družbo na poslovni šoli EBS v Nemčiji, je opredelil tri mega-trende, ki so vplivali na vse večje število Navijačev brez meja. Profesor Schmidt navaja naslednje glavne trende: “ Povečana mobilnost, kot posledica enostavnejšega in cenejšega načina potovanja, omogoča, da so tuji klubi dostopnejši kot kdajkoli prej. Drugič, novi kanali komuniciranja nudijo navijačem enostavnejši dostop do informacij o tujih klubih in do drugih navijačev v tujini, kar pomeni, da se Navijači brez meja počutijo bolj vključeni v življenje kluba. In ne nazadnje vzpon globalno prepoznavnih igralcev in trenerjev z zvezdniškim statusom, ki so presegli kulturne in jezikovne razlike ter združili navijače iz vseh koncev sveta”
Sascha L. Schmidt, direktor Instituta za šport, poslovanje in družbo na poslovni šoli EBS
Profesor Sascha L. Schmidt (fotografija) je študiral ekonomijo in menedžment na univerzi v Essnu ter na univerzi v Zürichu, kjer je tudi doktoriral. Preden se je pridružil svetovalni službi za menedžment McKinsey, je bil gostujoči profesor na Harvard Business School. Po službi v družbi McKinsey je prevzel vodenje raziskovalnega programa Mednarodne korporativne strategije na univerzi St. Gallen in pridobil izobrazbo predavatelja na poslovni šoli European Business School (EBS). Za tem je v Nemčiji uspešno ustanovil švicarsko družbo A-connect in še vrsto let gojil močno povezavo z EBS kot občasni predavatelj. Schmidt je aprila 2011 postal profesor na univerzi EBS in direktor Instituta za šport, poslovanje in družbo. V svoji akademski karieri je objavil več kot štirideset člankov s področja strategije in ekonomije športa. Schmidt je avtor poročila Navijači brez meja.
tekst in foto: Mayer McCann
www.mastercard.com
Rezultati, ki so jih predstavili dan pred velikim finalom Champions League, kjer se bosta 19. maja na nogometnem stadionu Allianz Arena spopadla kluba Bayern Munich in Chelsea, so pokazali, da se kar četrtina evropskih nogometnih navijačev uvršča med Navijače brez meja, kar je skupaj 41 milijonov športnih navdušencev. Med njimi je najbolj priljubljen klub Barcelona (29%), sledita mu Real Madrid (10%) in Manchester United (8%).
Hany Fam, predsednik Strateško partnerstvo in razvoj trga pri družbi MasterCard Europe, je ob predstavitvi rezultatov dejal: “Raziskava preučuje spremembe v vedenju navijačev in ugotavlja kako spremembe v načinu podpiranja nogometnih klubov vplivajo na porabo privržencev. Zanimivo je videti, kako se navijači poslužujejo novih strategij kot je na primer navijanje za tuje klube, samo zato da bi bolj neposredno doživeli tekme in uživali v neprecenljivih nogometnih trenutkih.”
Kako navijači porabijo denar
Skupno Navijači brez meja na sezono porabijo 35 milijard evrov in sicer:
• Petino oziroma 7,5 milijard evrov porabijo za plačevanje naročnine plačljive televizije (Pay TV).
• 13% celotnega zneska porabijo za nakup promocijskih izdelkov z logotipom priljubljenega nogometnega kluba.
• 10% celotnega zneska za udeležbo tekem, še dodatnih 2,5 milijard evrov pa za hrano, pijačo in druge nakupe na kraju dogodka.
• Za spremljanje nogometnih tekem v barih na velikem zaslonu, porabijo 6% celotnega zneska, 5% pa porabijo za naročnino na program svojega a nogometnega kluba.
• Vsak četrti navijač se udeleži tekem domačega kluba v tujini. Ob tem za potne stroške, prenočitve, obisk stadiona ali tekme skupno porabijo vsako leto 8,75 milijard evrov ali četrtino celotnega zneska.
• Navijači brez meja prinašajo pozitiven učinek tudi na turizem. Tretjina se jih odpravi na potovanje zgolj z namenom ogleda tekme ali obiska stadiona, petina združi obisk tekme s krajšim oddihom v mestu ali pa ogled tekme vključijo v običajno letovanje.
• V celoti zaslužijo mesta, ki gostijo Navijače brez meja ob ogledu tekem, okrog 4,5 milijarde evrov na sezono.
Kategorije navijačev
Po raziskavi naj bi se Navijači brez meja delili v tri glavne skupine:
- Navijači, ki navijajo za izbrane klube – ti predstavljajo kar dve tretjini (60%) vseh Navijačev brez meja. Privlači jih filozofija igranja posameznega kluba (85%) in njihovi uspehi (79%).
- Navijači, ki podpirajo posamezni klub zaradi pripadnosti neki regiji – mednje spada le 12 odstotkov vseh Navijačev brez meja. Veliko teh navijačev čuti posebno vez s posameznim klubom zaradi povezanosti z mestom, iz katerega klub izhaja in kar 55% jih redno obiskuje regijo nogometnega kluba.
- Navijači, ki sledijo nogometnim zvezdam– predstavljajo 11 odstotkov vseh Navijačev brez meja. Svojo zvestobo izkazujejo izbranim nogometnim asom in trenerjem. Ti navijači podpirajo klube, kjer igrajo njihovi favoriti in jim sledijo pri menjavi kluba.
Žoga-lizacija
Avtor raziskave profesor Sascha Schmidt, direktor Instituta za šport, poslovanje in družbo na poslovni šoli EBS v Nemčiji, je opredelil tri mega-trende, ki so vplivali na vse večje število Navijačev brez meja. Profesor Schmidt navaja naslednje glavne trende: “ Povečana mobilnost, kot posledica enostavnejšega in cenejšega načina potovanja, omogoča, da so tuji klubi dostopnejši kot kdajkoli prej. Drugič, novi kanali komuniciranja nudijo navijačem enostavnejši dostop do informacij o tujih klubih in do drugih navijačev v tujini, kar pomeni, da se Navijači brez meja počutijo bolj vključeni v življenje kluba. In ne nazadnje vzpon globalno prepoznavnih igralcev in trenerjev z zvezdniškim statusom, ki so presegli kulturne in jezikovne razlike ter združili navijače iz vseh koncev sveta”
Sascha L. Schmidt, direktor Instituta za šport, poslovanje in družbo na poslovni šoli EBS
Profesor Sascha L. Schmidt (fotografija) je študiral ekonomijo in menedžment na univerzi v Essnu ter na univerzi v Zürichu, kjer je tudi doktoriral. Preden se je pridružil svetovalni službi za menedžment McKinsey, je bil gostujoči profesor na Harvard Business School. Po službi v družbi McKinsey je prevzel vodenje raziskovalnega programa Mednarodne korporativne strategije na univerzi St. Gallen in pridobil izobrazbo predavatelja na poslovni šoli European Business School (EBS). Za tem je v Nemčiji uspešno ustanovil švicarsko družbo A-connect in še vrsto let gojil močno povezavo z EBS kot občasni predavatelj. Schmidt je aprila 2011 postal profesor na univerzi EBS in direktor Instituta za šport, poslovanje in družbo. V svoji akademski karieri je objavil več kot štirideset člankov s področja strategije in ekonomije športa. Schmidt je avtor poročila Navijači brez meja.
tekst in foto: Mayer McCann
www.mastercard.com
