Objavljamo podrobno poročilo z držabvnega prvenstva, ki je bilo na ljubljanskem štadionu v Šiški preteklo soboto in nedeljo. Velenjčan Boštjan Buč je drugi dan državnega prvenstva (DP) v atletiki v teku na 3000 metrov, kjer je brez konkurence osvojil zlato odličje, s časom 8:28,53 postavil državni rekord, kar je bil tudi najboljši rezultat celotnega DP po madžarskih tablicah. Prejšnji najboljši slovenski dosežek 8:29,6 je že davnega 30. junija 1974 v Sarajevu dosegel Peter Svet (Kladivar Celje).
To je drugi najstarejši slovenski rekord, nekaj dni starejši je le še Svetov na 5000 metrov (13:32,8, 12. junija 1974 v Berlinu). Državni rekord je na 2000 metrov zapreke, v disciplini, v kateri na velikih tekmovanjih atletinje ne nastopajo več, postavila tudi Taja Naraks (Kladivar Celje) s 6:52,75.
Kranjčan Rožle Prezelj (Triglav) je v skoku višino preskočil 2,25 metra in z osebnim rekordom dosegel normo evropskem prvenstvu (EP) v Muenchnu (od 6. do 11. avgusta). Dobro formo je dokazal Novomeščan Igor Primc v metu diska (64,06), ki je svoj državni rekord zgrešil za 73 centimetrov in osvojil 17. naslov državnega prvaka v eni sami disciplini, kar
doslej ni uspelo še nobenemu slovenskemu atletu. Velenjčan Sergej Šalamon je v teku na 400 metrov ovire zmagal (51,06), vendar je za 46 stotink zgrešil normo za nastop na EP, daleč od norme z EP (56,00) pa je bila državna prvakinja in rekorderka v metu kopja Eufemija Štorga (50,88), ki tako kot Šalamon ne bo potovala na EP.
V večini preostalih disciplin so slavili udeleženci najpomembnejše letošnje tekme v Evropi. Tina Čarman (Triglav) je zmagala v skoku v daljavo (6,33), Helena Javornik (Zreče) je sobotnemu naslovu na 1500 metrov dodala še zlato na 5000 metrov (9:13,94) in v disciplini, v kateri bo tekmovala na EP, tekmice premagala najmanj za en krog. Šentjernejčanka Maja Nose
je v odsotnosti državne rekorderke Alenke Bikar, sobotne državne prvakinje na 100 metrov (11,57), ki ima tudi najboljši rezultat celotnega DP med atletinjami po madžarskih tablicah, zmagala na 200 metrov (24,90) in ugnala predsednico novomeškega Portovalda Tanjo Klemenčič (25,28), med moškimi pa je na tej razdalji slavil Matija Šestak, ki je v soboto dosegel zlato normo za EP na 400 metrov, naslov prvaka na 200 metrov pa si je s časom 21,40 pritekel pred Jožetom Vrtačičem (21,49).
V teku na 800 metrov ni bilo dveh tekačic s svetovnega vrha, svetovne dvoranske rekorderke Jolande Čeplak, ter četrte z OI v Sydneyu Brigite Langerholc, ki je v soboto naslov osvojila na 400 metrov. Zmagala je letošnja dvakratna udeleženka zlate lige Sonja Roman (Pomurje, 2:07,03), ki bo na EP nastopila na 1500 metrov. Boštjan Šimunič (Novoles
Dolenjske Toplice) je bil najboljši v troskoku s 16,60, Brežičan Primož Kozmus v metu kladiva (74,79), Teja Melink (Gorica) pa v skoku s palico (3,80). Naslove so dosegli še Mojca Črnigoj (Gorica) v suvanju krogle (15,02), na 5000 metrov Pavel Pori (KAK, 14:43,58), Sevničan Borut Veber je v ciljnem šprintu dobil zlato na 800 metrov (1:52,75), Sara Orešnik (Olimpija) je bila najboljša na 400 metrov ovire (1:00,90), kjer slovenska rekorderka Meta Mačus iz Nove Gorice zaradi poškodbe ni
nastopila. Slavile so še štafete 4 X 400 metrov; v ženski konkurenci Olimpija (3:54,29) in moški novomeška Krka (3:19,76).
"Že lani po evropskem prvenstvu sem napovedal, da bo letos padel Svetov rekord. Le da nisem pričakoval, da bo to na DP, verjetnejši je bil tak dosežek na EP. Trenerka Isabelle Baumann (žena bivšega olimpijskega prvaka iz Barcelone Nemca Dietra Baumanna) mi je dejala, da naj na DP tečem okrog 8:35, da bi dokazal formo za Munchen. Že v torek sem imel v Velenju pod taktirko bivšega trenerja Toma Popetruja testni tek na dva kilometra, kjer so mi pomagale klubske kolegice in sem tekel sedem sekund hitreje od osebnega rekorda. Sedaj sem bom v Velenju pripravljal za EP, kamor bom potoval že konec tega tedna, najprej na priprave v Tuebingen pod vodstvom moje trenerke," je dejal Buč potem, ko mu je Svet iztročil zlato odličje.
Prezelj je 2,25 metra zmogel v prvem poskusu. "To je bil sanjski skok, eden takih mi je uspel v Amsterdamu, kjer sem z 2,21 osvojil naslov evropskega prvaka do 23 let. Čeprav se pred DP nisem počutil najbolje, pa sem se zbral in kljub težavam na 2,22 metra, kjer sem letvico zmogel šele v tretjem poskusu, uspel priti do višine norme. Končno sem jo preskočil in dokazal dobro formo, ki jo bom do EP še stopnjeval. Na začetku sezone sem bil v zelo dobri formi in sem že na prvi tekmo skočil 2,22 metra, nato pa sem na svojem prvem mitingu za veliko nagrado v Atenah staknil virozo in zaradi hudih trebušnih težav več kot mesec dni na treningih nisem mogel preskočiti niti dveh metrov. Že v Zagrebu in Rimu se je moja forma stopnjevala. Sedaj me čakajo zaključne priprave za EP, kjer si želim uvrstitve v finale, ter pred tem še 27. julija miting v Leverkusnu," je pojasnil Prezelj.
"Moja forma se stopnjuje, priznati pa moram, da sem imel tudi dobre pogoje. Želim si, da bi na EP, tako kot na večini velikih tekmovanj doslej, ponovil moje najboljše izide sezone. Seveda v Muenchnu v kvalifikacijah to težko pričakujem, menim pa, da bo za finale dovolj 62 do 63 metrov. Državni rekord v finalu bi lahko dosegel le ob dobrih pogojih," je dejal Primc, ki je državni rekord (64,79) dosegel 10. septembra 1999 v domačem Novem mestu.
Šimunič je imel vseh šest veljavnih poskusov, od tega tri prek 16,20 metra, najdaljšo daljavo je dosegel v tretjem poskusu, ko je bil le 22 centimetrov krajši od njegovega državnega rekorda (16,82, 1. junija letos v Ljubljani), v zadnjem pa je bil le centimeter krajši od njegovega poskusa v tretji seriji (16,59). Zelo dober je bil znova Andrej Batagelj (Gorica), ki je v tretji seriji doskočil pri 16,23 metra. Čarmanova je največjo daljavo dosegla v peti seriji in pokazala solidno formo pred EP, kamor pa očitno ne bo potovala Kristina Žumer, ki je normo že dosegla v Dolenjskih Toplicah, ki pa ni veljavna zaradi premočnega vetra. Na DP je v prvih treh serijah prestopila in ostala brez rezultata.
"Na mitingu v Lignanu sem bil blizu najboljšim tekačem na nizkih ovirah, vendar mi zaradi neurja norme ni uspelo doseči. Na nekaterih drugih močnejših tekmah na tujem sem prepočasi začel. Zato sem si pred DP dejal, da bom začel hitro in to mi je tudi uspelo. Med šesto in sedmo oviro mi je hitrost preveč padla, čeprav korakov med ovirami nisem spreminjal, zato
pred prihodom v ciljno ravnino zaradi protivetra nisem imel pravih možnosti za boljši rezultat. Poleg tega na DP nisem imel niti tekmecev in tako mi je bilo še težje," je pojasnil Šalamon. "Po vseh težavah s poškodbami sem si želel, da bi pred EP na enem izmed tekmovanj orodje vrgel prek 74 metrov, kar mi je na DP tudi uspelo," je povedal Kozmus.
