(Varšava/Ljubljana,1. julij 2025) Nedavna vseevropska raziskava, ki jo je opravila Evropska mreža agencij za krizno komuniciranje (Crisis Communications Network Europe - CCNE), katere članica je tudi slovenska agencija Taktik d.o.o., je kot največjo potencialno grožnjo, s katero se danes soočajo podjetja, opredelila krize zaradi kibernetskih napadov. V raziskavi »CCNE Pulse Check 2025« so pozvali članice mreže, agencije za krizno komuniciranje iz 18 evropskih držav, naj opišejo vrsto in razširjenost kriz, s katerimi se soočajo njihove stranke v letih 2024 in 2025, ter orodja, ki jih uporabljajo pri vsakodnevnem svetovanju. Kar 11 izmed 18 agencij je kibernetske napade opredelilo kot največje tveganje za pojav kriz pri svojih strankah in jih uvrstilo pred motnje v gospodarstvu, politično nestabilnost ali carinske spore.
Kibernetske grožnje so postale nova normalnost – a z eksistenčnimi posledicami
»Žal so kibernetske krize postale del vsakdanjega življenja. Škoda zaradi kibernetskih napadov ali prevar je lahko precejšnja, v skrajnih primerih lahko celo povzročijo insolventnost podjetja,« je opozoril Frank Schroedter, generalni direktor agencije Engel & Zimmermann in pobudnik raziskave. »Podjetja bi morala biti povsem pripravljena tudi na najbolj črne scenarije – tako s tehničnega kot s komunikacijskega vidika.«
Kljub naraščajočemu številu groženj anketa razkriva skrb vzbujajočo realnost: skoraj 90 odstotkov strokovnjakov za krizno komuniciranje iz mreže CCNE je pripravljenost svojih strank na krize ocenilo kot zmerno ali slabo. Preprost, a pomemben primer pasti, v katero se lahko ujamemo: podjetja se pogosto zanašajo na elektronske priročnike za ravnanje v kriznih situacijah, vendar so ti med dejanskim kibernetskim napadom pogosto nedostopni. Strokovnjaki poudarjajo, da so za zagotovitev resnične odpornosti na krize nujni usposabljanje za različne scenarije, jasna razdelitev odgovornosti in izkušnje iz prakse – ne le pisna dokumentacija.
»V agenciji Taktik ugotavljamo, da so tveganja, povezana s kibernetskimi napadi in prevarami, zaradi pospešene digitalizacije vseh ključnih storitev tudi v Sloveniji povsem na vrhu med grožnjami, ki pretijo gospodarskim družbam in javnim organizacijam z veliko uporabniki. Kot ena vodilnih agencij za komunikacijski management pri nas imamo bogate izkušnje na področju kriznega komuniciranja. Pri tem so ključni strateško upravljanje in načrtovanje komunikacijskih aktivnosti ter temeljita priprava na morebitne krizne scenarije. V času socialnih in drugih elektronskih medijev je časovno okno, v katerem se mora odzvati podjetje, ki se znajde v krizi, namreč zelo kratko (le okoli pol ure), zato je bolje preprečevati kot gasiti (komunikacijske) požare. Vodstvom družb, ki jim svetujemo, vselej predlagamo, da zagotavljanje odpornosti in pripravljenosti na kibernetske in druge grožnje uvrstijo med prednostne naloge,« je povedal Matjaž Klipšteter, direktor agencije Taktik.
Pogled naprej: komuniciranje bo vse bolj zahtevno, nujna krepitev odpornosti
Agencije v mreži CCNE se strinjajo, da bo krizno komuniciranje v prihodnjih letih postalo še bolj kompleksno. Med najbolj perečimi temami, ki jih pričakujejo v prihodnjih letih, so:
• kibernetski napadi in IT incidenti,
• umetna inteligenca in dezinformacije,
• geopolitične spremembe in njihove posledice,
• lažne novice in razdeljenost družbe,
• naravne nesreče zaradi podnebnih sprememb in okoljska tveganja.
Zaradi teh izzivov je zagotavljanje večje odpornosti čedalje bolj pomembno – tako samih organizacij kot njihovega komuniciranja. Raziskava Pulse Check kaže na boljše zavedanje o tej potrebi, vendar mnoga podjetja še vedno delujejo reaktivno, in ne razmišljajo proaktivno.
Umetna inteligenca in orodja za zgodnje odkrivanje pridobivajo veljavo pri pripravah na krize
Raziskava kaže tudi, kako se članice mreže CCNE pri svojem svetovalnem delu zanašajo na konkretne preventivne ukrepe:
• Več kot 70 % članic uporablja sisteme zgodnjega opozarjanja, kot sta spremljanje dogajanja v družbi ali tem, ki bi se lahko razvile v krize.
• Tretjina agencij že uporablja orodja za spremljanje, ki temeljijo na umetni inteligenci.
• Več kot polovica članic ima s strankami redne medijske treninge in delavnice na temo tveganj.
Umetna inteligenca ni več teoretični koncept prihodnosti. Orodja, kot so ChatGPT, Copilot, Claude, Boodle, Cognivis, Canva in druga, se že uporabljajo po vsej Evropi kot pripomočki za analizo različnih scenarijev, spremljanje diskurza na spletu in pripravo gradiva za hitre odzive. »Umetna inteligenca je izjemno zmogljiv pripomoček – vendar ne more nadomestiti izkušenj,« pravi Schroedter. »Naš izziv pa je, kako ta orodja odgovorno integrirati, da bodo zagotavljala resnično dodano vrednost.«
Z razpravo na letnem srečanju CCNE do večje mednarodne pripravljenosti
Ugotovitve raziskave so predstavili na nedavnem rednem letnem srečanju mreže CCNE, ki ga je tokrat gostila poljska partnerska agencija 24/7 Communications v Varšavi. Predstavniki članic so v dveh dneh izmenjali strokovno znanje, napovedi za prihodnost, in primere najboljših praks s področja kriznega komuniciranja. Evropska mreža za krizno komuniciranje (CCNE) z močno prisotnostjo po vsej Evropi zagotavlja usklajeno čezmejno krizno podporo strankam – kjer koli in kadar koli jo
potrebujejo.
Foto: solarseven
