Ljubljana, 18. november 2025 – Razkorak med vodilnimi in zaostajajočimi podjetji na področju umetne inteligence se hitro poglablja, pri čemer agentna umetna inteligenca postaja ključna gonilna sila prihodnosti. Globalno gledano se le 5 % podjetij uvršča med t. i. »future-built« organizacije, ki so v ospredju inovacij umetne inteligence, sistematično gradijo napredne zmogljivosti na tem področju in dosledno ustvarjajo pomembno vrednost. Nasprotno pa 35 % podjetij, ki jih BCG označuje kot »scalers«, tehnologijo šele uvaja v večjem obsegu in priznava, da bi lahko napredovala hitreje. Preostalih 60 % podjetij, t. i. »laggards«, poroča o minimalnem povečanju prihodkov ali zmanjšanju stroškov in še nima vzpostavljenih ključnih zmožnosti za učinkovito širjenje uporabe umetne inteligence.
To so med drugim ugotovitve novega poročila družbe Boston Consulting Group (BCG) z naslovom Širjenje vrednostne vrzeli umetne inteligence: Zgrajeno za prihodnost 2025. Poročilo temelji na globalni raziskavi, izvedeni med 1.250 višjimi vodstvenimi kadri in odločevalci na področju umetne inteligence iz devetih industrij in več kot 25 sektorjev. Raziskava ocenjuje zrelost uporabe umetne inteligence glede na 41 temeljnih zmogljivosti, ki vključujejo strategijo, tehnologijo, ljudi, inovacije in rezultate.
»Umetna inteligenca preoblikuje poslovno okolje veliko hitreje kot prejšnji tehnološki valovi,« je povedal Nicolas de Bellefonds, generalni direktor in višji partner pri BCG ter globalni vodja področja umetne inteligence in soavtor poročila. »Podjetja, ki iz umetne inteligence že danes črpajo resnično vrednost, ne avtomatizirajo zgolj procesov – temveč na novo oblikujejo način delovanja svojega poslovanja. In pri tem pridobivajo vse večjo prednost.«
Širjenje vrednostne vrzeli
Podjetja, ki so med prvimi uvedla umetno inteligenco, danes uživajo izjemne finančne in operativne prednosti, pri čemer se razkorak v uspešnosti vse bolj povečuje. »Future-built« podjetja bodo v letu 2025 namenila več kot dvakrat več sredstev za umetno inteligenco kot zaostajajoča podjetja. Posledično pričakujejo dvakrat večjo rast prihodkov in 40 % večje zmanjšanje stroškov na področjih, kjer uporabljajo umetno inteligenco. Analiza BCG kaže, da ta podjetja v primerjavi z zaostajajočimi
dosegajo 1,7-krat večjo rast prihodkov, 3,6-krat večji triletni skupni donos za delničarje (TSR) ter 1,6-krat večjo maržo EBIT.
Agentna umetna inteligenca pospešuje razliko v uspešnosti
Ključen dejavnik naraščajočega razkoraka je vzpon agentne umetne inteligence. Za razliko od tradicionalnih modelov se agentni sistemi samostojno učijo, razmišljajo in delujejo pri reševanju kompleksnih, večstopenjskih nalog. Po podatkih raziskave agentni sistemi že danes ustvarijo 17 % celotne vrednosti umetne inteligence, njihov delež pa naj bi se do leta 2028 povečal na 29 %. Agentni sistemi imajo pomembno vlogo pri povečevanju razkoraka med »future-built« podjetji in njihovimi
počasnejšimi konkurenti. Vodilna podjetja namreč namenjajo 15 % svojih AI-proračunov razvoju agentnih sistemov. Tretjina teh podjetij agente že uporablja, v primerjavi z 12 % med »scalers« podjetji in skoraj nobenim med zaostajajočimi.
»Agentna umetna inteligenca ni koncept prihodnosti – že danes preoblikuje delovne tokove in definira nova delovna mesta,« je poudarila Amanda Luther, generalna direktorica in višja partnerica pri BCG ter soavtorica poročila. »Gre za naslednji korak pri razširjanju uporabe umetne inteligence, ne pa za izhodišče. Podjetja se morajo zavedati, da agenti niso rešitev ‘plug-and-play’; potrebno je temeljito preoblikovanje procesov, vlog in kompetenc.«
Vrednost umetne inteligence je skoncentrirana v jedru poslovanja
Zrelost uporabe umetne inteligence se povečuje v vseh panogah, pri čemer vodijo programska oprema, telekomunikacije ter plačilni sistemi in fintech. Na nižji stopnji zrelosti so modna in luksuzna industrija, kemijska industrija ter gradbeništvo. Po ugotovitvah poročila je 70 % potencialne vrednosti umetne inteligence skoncentrirane v ključnih poslovnih funkcijah, kot so prodaja in marketing, proizvodnja, oskrbovalna veriga in določanje cen. Izjema je področje IT, ki predstavlja 13 %
celotne vrednosti umetne inteligence.
Preizkušen načrt uspeha
Raziskava BCG razkriva, da ne glede na panogo ali velikost podjetja t. i. »future-built« organizacije sledijo preverjenemu načrtu za ustvarjanje vrednosti in širjenje prednosti – ta temelji na AI-prvem operativnem modelu in vključuje pet ključnih strategij:
- Vizija z vrha: vodstvo zastavi ambiciozno, večletno strateško usmeritev na področju umetne inteligence.
- Preoblikovanje poslovanja: vrednostno usmerjena izbira AI-pobud in dosledno spremljanje rezultatov.
- AI-prvi operativni model: temelj na sodelovanju in dopolnjevanju človeka in stroja.
- Zagotavljanje talentov: predvidevanje novih potreb, uporaba zunanjih partnerstev in stalno izpopolnjevanje zaposlenih.
- Tehnološka in podatkovna infrastruktura: gradnja prilagojene arhitekture, ki omogoča učinkovito skaliranje umetne inteligence.
Ta načrt predstavlja jasno pot, po kateri lahko tudi preostalih 95 % podjetij razvije zrelost umetne inteligence in začne ustvarjati vrednost v večjem obsegu.
»Podjetja, ki znajo umetno inteligenco vgraditi v jedro svojega delovanja, danes napredujejo z neverjetno hitrostjo, ker so se strateško odločila, da bo to temelj njihovega razvoja. V Sloveniji velika večina podjetij na tem področju zaostaja, saj jih le petina z več kot desetimi zaposlenimi uporablja umetno inteligenco. Dejstvo je, da tehnologija napreduje iz tedna v teden, vodilna podjetja pa pospešujejo tempo, zato morajo organizacije, ki še nimajo oprijemljivih rezultatov, ukrepati hitro, sicer jih bo novi val digitalne transformacije prehitel. Za večino podjetij bo dohitevanje zahtevalo več kot le naložbe – potrebna bo prava preobrazba. To pa je predvsem vodstveno vprašanje: brez jasne vizije in načrtnega razvoja kompetenc bodo težko sledili novim standardom poslovanja,« je poudarila Melanie Seier Larsen, generalni direktorica in partnerica pri BCG.
Poročilo je na voljo na povezavi: https://www.bcg.com/
