2. julij 2025 - Lasten visokozmogljiv podatkovni center, superračunalnik in veliki generativni model za slovenski jezik. To so samo trije megaprojekti – poleg številnih drugih –, ki jih s polnim zagonom v tem času gradi in razvija Fakulteta za računalništvo in informatiko (FRI) Univerze v Ljubljani. Fakulteta in NVIDIA sta v povezavi s tem že podpisali pismo o nameri, da gre za močno tehnološko podporo pa je na največji evropski tehnološki konferenci za inovacije in startupe VivaTech v Parizu izpostavil tudi izvršni direktor podjetja Jensen Huang.
Pomen raziskovalnega in razvojnega partnerstva je dr. Iztok Lebar Bajec, izredni profesor na FRI, ki bdi nad izvedbo omenjenih projektov, pojasnil z besedami: »NVIDIA bo z nami delila svoje znanje in inženirje, ki nam bodo pomagali izboljšati naš veliki generativni model za slovenski jezik GaMS, ki nastaja v okviru projekta PoVeJMo. Pričakujemo, da bo model posledično bolj natančen in učinkovit, hkrati pa bodo nižji tudi stroški njegove uporabe.«
Huang je med drugim predstavil tudi integracijo iskalnika Perplexity z evropskimi pogovornimi modeli, ki so specializirani tudi za jezike in kulture manjših jezikovnih skupin. S tem bo slovenski model takoj in še bolj dostopen, partnerstvo pa zagotavlja, da bo model ostal za vse odprt tudi v prihodnje. »S svojo mrežo evropskih oblačnih ponudnikov in izrabo tehnologije DGX Lepton Cloud bo NVIDIA omogočila nadaljnje prilagoditve ter uporabo modelov tako pri oblačnih ponudnikih kot na naši lastni infrastrukturi. V Evropi se zavzemamo za večjo tehnološko suverenost in neodvisnost od velikih jezikovnih modelov, ki so pod nadzorom velikih korporacij, zato tako samostojno kot skupaj na vseevropski ravni držav razvijamo rešitve, ki nam bodo to zagotavljale,« je prepričan Lebar Bajec.
Lastna infrastruktura za hitro učenje in prebojne rešitve
Na strehi fakultete bo do septembra letos postavljen nov hibridni podatkovni center z lastnim superračunalnikom. V primerjavi z obstoječim podatkovnim centrom – ta je že nekaj časa prešibak za potrebe fakultete – se bo kapaciteta novega podeseterila. Poraba električne energije za obdelavo podatkov in pogona procesov za učenje modelov zdaj dosega okoli 40 kilovatov na uro, po novem pa bo lahko poskočila na do 400 kilovatov na uro. Zavedajo se eksponentne hitrosti razvoja stroke in potreb, zato
hkrati načrtujejo že nove širitve računskih kapacitet v prihodnjih letih. »Cilj je postaviti infrastrukturo, na kateri bomo lahko preizkušali najbolj prebojne raziskovalne ideje ter se še naprej učili. Učile se bodo tako nevronske mreže in jezikovni modeli kot tudi profesorji, študentke in študenti ter nekatera podjetja. Slednja bodo lahko v t. i. co-working okoljih skupaj z raziskovalci razvijala ideje za integracijo umetne inteligence v končne produkte,« pojasnjuje dekanja fakultete
dr. Mojca Ciglarič.
Zagon novega slovenskega superračunalnika, ki bo postavljen na Mariborskem otoku, je predviden v letu 2027. Že v vmesnem času bo FRI v okviru projekta Tovarna umetne inteligence pomagala pri zagotavljanju potrebnih kapacitet in podpore podjetjem pri prilagajanju modelov in njihovem uvajanju. Tako bo fakulteta aktivno pripomogla k ohranjanju lokalnosti podatkov in dvigu tehnološke suverenosti Slovenije. »Za izobraževalno-raziskovalno ustanovo, kakršna je naša, je nujno, da ima lastno infrastrukturo. Kljub dodatnim stroškom, času in energiji, nam to omogoča hitrost, samostojnost in neodvisnost raziskovalnih procesov, s katerimi delamo pionirske preboje in zagotavljamo številne napredne rešitve,« je izjavila dr. Ciglarič.
AI v podjetjih: mladi iz FRI prinašajo praktično znanje in izkušnje
FRI je kot vodilna izobraževalna in raziskovalna institucija v IKT stroki ena najbolj kompetentnih za umetno inteligenco in digitalno preobrazbo v Sloveniji in širše. »Zavedamo se pomena ohranjanja lokalnosti podatkov in strokovnjakov, zato gradimo lasten visokozmogljiv podatkovni center in superračunalnik, s katerima vzpostavljamo lastno infrastrukturo za učenje, za dodatno prilagajanje velikih modelov ter za podporo pri uvajanju umetne inteligence v podjetja in storitve države,« razloži
dekanja UL FRI dr. Mojca Ciglarič.
Da imamo na teh področjih velik potencial, kaže UMAR-jevo Poročilo o razvoju 2025. Raven podatkovno podprtega poslovanja je nizka, saj je predvsem pri malih in srednje velikih podjetjih uporaba podatkovne analitike, oblačnih rešitev in poslovne inteligence (BI, ERP, CRM) pod evropskim povprečjem. Ta podatkovna nepismenost upočasnjuje prehod na industrijo 4.0, ki zahteva povezovanje različnih digitalnih tehnologij.
Umetna inteligenca (UI) je na drugi strani svetla točka. Slovenija se uvršča na 4. oziroma 7. mesto v EU pri uporabi umetne inteligence (zlasti v proizvodnji). Uporaba UI je osredotočena predvsem na optimizacijo proizvodnih procesov, manj pa na avtomatizacijo odločanja in poslovne modele, kjer srednje velika podjetja močno zaostajajo. Tudi razvoj strokovnjakov za UI je prepočasen, kar ovira širšo rabo tehnologije v gospodarstvu. Zato igra FRI pomembno vlogo kot valilnica odlično usposobljenih mladih strokovnjakov, ki v gospodarstvo prinašajo napredno znanje in praktične izkušnje, ki so jih lahko v procesu šolanja na fakulteti pridobili ravno z vrhunsko digitalno tehnologijo.
Foto: FRI, Andrej Križ, Peter Giodani
