Ljubljana, 24. februar 2026. - Microsoft je objavil svoje najnovejše poročilo Cyber Pulse, ki ponuja poglobljen vpogled v nove kibernetske grožnje, povezane z vsakodnevnim delom zaposlenih. Ena ključnih ugotovitev poročila je, da se agenti umetne inteligence v organizacijah širijo hitreje, kot jih podjetja lahko zaznajo, nadzirajo in upravljajo – pomanjkanje preglednosti pa vse pogosteje predstavlja resno poslovno tveganje.
Razvoj agentov umetne inteligence ni več omejen na IT oddelke
V Microsoftovem ekosistemu uporabniki razvijajo in uvajajo agente umetne inteligence na vseh ključnih platformah – od Fabric in Foundry do Copilot Studia in Agent Builderja. To kaže na pomemben premik k avtomatizaciji delovnih procesov, ki temelji na umetni inteligenci. Razvoj agentov danes ni več izključno v domeni tehničnih ekip. Zaposleni na različnih delovnih mestih jih vse pogosteje ustvarjajo in uporabljajo pri vsakodnevnem delu. Microsoftovi podatki kažejo, da več kot 80 %
podjetij s seznama Fortune 500 uporablja agente, razvite z orodji low‑code/no‑code. Z naraščanjem uporabe in poslovnih priložnosti pa postaja vzpostavitev temeljnih varnostnih in upravljavskih mehanizmov nujna.
Uporaba agentov umetne inteligence hitro raste
Uporaba agentov umetne inteligence se hitro povečuje po vsem svetu. Evropa, Bližnji vzhod in Afrika predstavljajo 42 % vseh aktivnih agentov, sledijo ZDA (29 %), Azija (19 %) ter obe Ameriki (10 %). Najhitrejšo rast beležijo močno regulirane in operativno zahtevne panoge. Po razvoju programske opreme in tehnologije (16 %) največjo uporabo beleži proizvodnja (13 %), sledijo finančne storitve (11 %) in maloprodaja (9 %). V teh sektorjih se agenti umetne inteligence vse pogosteje
uporabljajo za pripravo poslovnih predlogov, analizo finančnih podatkov, obravnavo varnostnih opozoril, avtomatizacijo ponavljajočih se nalog ter pridobivanje vpogledov v realnem času.
Slepa pega in tveganje »dvojnega agenta«
Poročilo Cyber Pulse opozarja, da lahko hitra uvedba agentov umetne inteligence prehiti obstoječe varnostne in upravljavske sisteme, kar povečuje tveganje za t. i. senčno umetno inteligenco (shadow AI). Agenti s preširokimi pooblastili ali na podlagi napačnih vhodnih podatkov lahko postanejo tarča zlorab oziroma se spremenijo v nenamerne »dvojne agente«. Tako kot človeški zaposleni tudi agenti umetne inteligence potrebujejo jasno določene vloge, omejene pravice in stalni nadzor. Po
podatkih poročila kar 29 % zaposlenih pri svojem delu uporablja neodobrene agente umetne inteligence.
»V Sloveniji in širši regiji agenti umetne inteligence hitro postajajo digitalni sodelavci v vsakodnevnem poslovanju. Brez jasnih pravil, preglednosti in odgovornosti pa lahko predstavljajo resno varnostno tveganje. Inovacije in varnost morajo napredovati z roko v roki. Organizacije, ki uporabljajo načela Zero Trust, zagotavljajo popolno preglednost in centralizirano upravljanje agentov umetne inteligence – tako kot to počnejo z ljudmi in IT‑sistemi – bodo zmanjšale tveganja, okrepile zaupanje in pridobile konkurenčno prednost na vse bolj reguliranem in digitalnem evropskem trgu«, je poudaril Tomislav Vračić, regionalni direktor za tehnologijo pri Microsoftu.
Upravljanje umetne inteligence kot odgovornost vodstva
Po Microsoftovem Data Security Indexu le 47 % organizacij uvaja posebne varnostne kontrole za generativno umetno inteligenco (GenAI), kar kaže na veliko priložnost za izboljšanje preglednosti in varnega uvajanja teh tehnologij. Upravljanje umetne inteligence ne more biti izključno naloga IT‑oddelkov, prav tako varnost AI ni odgovornost zgolj vodij informacijske varnosti. Gre za skupno odgovornost, ki vključuje pravne službe, kadrovske oddelke, podatkovne ekipe ter poslovno vodstvo. Ko
organizacije tveganja, povezana z umetno inteligenco, obravnavajo enakovredno finančnim, operativnim in regulatornim tveganjem, lahko poslujejo hitreje in varneje.
Od obvladovanja tveganj do konkurenčne prednosti
To je izjemno pomembno obdobje za podjetja, ki jih Microsoft imenuje »frontier« podjetja – organizacije, ki premikajo meje in že uporabljajo umetno inteligenco za modernizacijo upravljanja, zmanjševanje pretiranega deljenja podatkov ter uvajanje varnostnih kontrol, ki omogočajo odgovorno uporabo umetne inteligence. Poročilo Cyber Pulse zaključuje, da varnost in inovacije nista v nasprotju, temveč se medsebojno krepita. Učinkovito upravljanje ustvarja preglednost, preglednost pa postaja
ena ključnih konkurenčnih prednosti. Podjetja, ki bodo ukrepala pravočasno, bodo zmanjšala tveganja, pospešila inovacije, zaščitila zaupanje uporabnikov ter v jedro svojih z umetno inteligenco podprtih poslovnih sistemov vgradila večjo odpornost.
Metodologija: Poročilo Cyber Pulse temelji na Microsoftovi internetni telemetriji, ki meri število aktivnih agentov umetne inteligence, razvitih z uporabo Microsoft Copilot Studia in Agent Builderja, ter na mednarodni raziskavi, izvedeni leta 2025 med 1.725 vodji podatkovne varnosti.
