Ljubljana, 17. oktober 2025 – Na nedavni konferenci na Hrvaškem, ki združuje strokovnjake z različnih področij elektroenergetike in avtomatizacije, so bila predstavljene rešitve za vzpostavitev električnih, digitalnih ter medsebojno povezanih sistemov, s poudarkom na učinkoviti in trajnostni rabi energije. Predavanje Tomislava Ščrbaka (naslovna fotografija), direktorja CIB SI/SLO, je temeljilo na dveh vzporednih transformacijah, digitalni in energetski, ter na tem, kako njuna integracija odpira nove priložnosti za industrijo, promet, podatkovne centre in pametne stavbe. Upravljanje energije, industrijska avtomatizacija in napredne programske rešitve danes niso več ločeni segmenti, temveč se združujejo v enotne sisteme, ki optimizirajo proizvodnjo, distribucijo ter porabo električne energije.
Besedilo predstavlja pregled rešitev in trendov, predstavljenih na strokovnem dogodku, od elektrifikacije prometa ter energetskih mikroomrežij, preko digitalizacije infrastrukture, do pametnih sistemov za shranjevanje in upravljanje energije ter prikazuje, kako Schneider Electric s svojimi inovacijami oblikuje trajnostno in odporno prihodnost. Elektrifikacija, digitalizacija in avtomatizacija postajajo temelj sodobnega razvoja, odgovor na izzive prihodnosti: kako zadovoljiti naraščajoče povpraševanje po energiji, hkrati pa ohraniti okolje in ustvariti trajnostno infrastrukturo.
V podjetju Schneider Electricu ta spoj tehnologije in energije gradijo skozi tri medsebojno povezana področja. Upravljanje energije, ki zajema vse, od sistemov srednje in nizke napetosti, opreme za podatkovne centre, do infrastrukture, ki omogoča stabilno in učinkovito distribucijo električne energije. Hkrati razvijajo rešitve za industrijsko avtomatizacijo, področje, ki pokriva vodenje industrijskih procesov in avtomatizacijo samih strojev, kar povečuje učinkovitost, natančnost ter varnost proizvodnje. Vse to je združeno s tretjo plastjo, pametnimi programskimi rešitvami, ki omogočajo inteligentno upravljanje energije in industrije. S pomočjo naprednih digitalnih platform simulirajo proizvodne procese, nadzorujejo sisteme, analizirajo podatke in napovedujejo napake, kar zmanjšuje izgube ter povečuje produktivnost.
»Spremembe, ki prihajajo, so morda najvidnejše v prometu. Mobilnost prihodnosti bo električna, kar pomeni, da bo povpraševanje po električni energiji še naprej raslo. Po globalnih ocenah je prodaja električnih vozil že presegla 14 milijonov letno, v naslednjih letih pa se pričakuje še 55-odstotna rast. Do konca desetletja bi lahko bilo na cestah več kot 150 milijonov električnih avtomobilov, avtobusov in drugih vozil. Skoraj polovica celotnega prometa pa bo na električni pogon,« je pojasnil Ščrbak in dodal, da elektrifikacija prometa prinaša tudi nove izzive. »Potrebna je ustrezna infrastruktura za polnjenje in stabilna oskrba z energijo, kar ni vedno enostavno. V številnih mestih in državah, tudi v Sloveniji, zmogljivosti omrežja niso zadostne za vse večje število polnilnic. To zahteva nove, pametne in prilagodljive rešitve za upravljanje z razpoložljivo močjo.«
Podoben trend je opazen tudi na področju umetne inteligence. Orodja, kot je ChatGPT, so pokazala, kako hitro nove tehnologije postajajo del vsakdanjega življenja. Samo dva meseca po uvedbi je ChatGPT dosegel 100 milijonov uporabnikov, rezultat, za katerega je internet potreboval sedem let. Vendar se za tem uspehom skriva ogromna poraba energije. Ocenjuje se, da bo do leta 2028 poraba električne energije v podatkovnih centrih narasla za več kot štirikrat, en sam poizvedbeni zahtevek umetne inteligence pa lahko porabi do desetkrat več energije kot klasično iskanje po spletu. Zato prihodnost ne bo odvisna samo od proizvodnje energije, temveč tudi od načina njenega upravljanja. Električno energijo moramo uporabljati učinkovito, sisteme hlajenja in shranjevanja pa oblikovati tako, da bodo energetsko optimizirani.
»Cilj energetske tranzicije ni le zmanjšanje emisij CO₂, temveč izgradnja celovitega sistema, ki je trajnosten, prilagodljiv in neodvisen od fosilnih goriv. Naložbe v obnovljive vire, kot sta sonce in veter, rastejo trikrat hitreje kot prej, vendar s tem raste tudi potreba po pametnem upravljanju omrežja. Cene električne energije se lahko večkrat na dan spreminjajo, kar jasno kaže, kako pomemben je sistem, ki se lahko sproti prilagaja in odziva v realnem času. Nekoč je bil tok energije preprost: elektrarna je proizvajala, omrežje je prenašalo, uporabnik pa porabljal. Danes je slika precej bolj zapletena. Energije ne proizvajajo več le velike elektrarne, temveč tudi mali proizvajalci, gospodinjstva s sončnimi paneli, lokalne vetrne elektrarne in kogeneracijske naprave. Takšni distribuirani viri naredijo omrežje dinamično, a tudi zahtevno za upravljanje. Da bi vse to povezali v celoto, so potrebne digitalne rešitve, ki spremljajo in uravnavajo pretok energije. Ta proces imenujemo digitalizacija infrastrukture«, je pojasnil Ščrbak.
Digitalizacija se začne na samem viru z vgradnjo pametnih senzorjev in merilnih naprav. Ti zbirajo podatke o porabi in proizvodnji energije, jih pošiljajo nadzornim sistemom, programska oprema pa s pomočjo napredne analitike in umetne inteligence sprejema odločitve o optimizaciji. To pomeni, da sistem sam prepozna, kdaj mora povečati proizvodnjo, shraniti presežek energije ali začasno zmanjšati porabo. Takšna inteligentna infrastruktura predstavlja temelj trajnostnega energetskega sistema. Primer takšnega pristopa je zgradba IntenCity podjetja Schneider Electric v francoskem Grenoblu. Proizvede več energije, kot jo porabi, zahvaljujoč kombinaciji sončnih panelov, vetrnih turbin, baterijskih hranilnikov in pametnega sistema upravljanja. Ključ uspeha je rešitev microgrid, mikroomrežje, ki povezuje vse vire in porabnike energije v enoten, samostojno voden sistem. Microgrid ne le koordinira proizvodnje in porabe, temveč z analitičnim sistemom (t. i. advisorjem) napoveduje prihodnje potrebe, optimizira delovanje ter zagotavlja stabilnost ne glede na zunanje pogoje.
Schneider Electric trenutno izvaja več kot 500 takšnih projektov po svetu, od manjših lokalnih rešitev do velikih energetskih sistemov. Eden najbolj impresivnih primerov je novi terminal letališča v New Yorku, kjer je nameščeno mikroomrežje moči 11 MW. Sistem združuje sončno elektrarno, gorivne celice, baterijske hranilnike in sistem za vračanje toplote. Terminal pa je skoraj popolnoma energetsko neodvisen, odporen na izpade in dolgoročno trajnosten. Za uresničitev takšnih rešitev razvijajo novo generacijo izdelkov. Na trgu so že na voljo polnilci za električna vozila moči do 320 kW, modularni napajalni sistemi do 720 kW in baterijski hranilniki kapacitete 215 kWh, ki se lahko povezujejo v večje sisteme moči do 1 ali 2 MW. »Ti sistemi niso le vir energije, so pametni, digitalno povezani in sposobni samostojno komunicirati z ostalimi komponentami sistema. Imajo vgrajene sisteme za hlajenje, nadzor temperature, zaščito pred požarom in kibernetskimi grožnjami, hkrati pa se zaradi odprtih komunikacijskih protokolov zlahka vključijo v obstoječo infrastrukturo,« je dodal Ščrbak. Energetska in digitalna tranzicija pred nami nista zgolj tehnološka nujnost, temveč priložnost za oblikovanje pametnejšega, učinkovitejšega in trajnostnega sveta.
»Prihodnost je električna, vendar mora biti tudi digitalna, saj lahko le s kombinacijo teh dveh moči zgradimo infrastrukturo, ki bo odporna, prilagodljiva in pripravljena na izzive prihodnosti. Schneider Electric že danes kaže, kako ta prihodnost izgleda v praksi – s sistemi, ki ne le uporabljajo energijo, temveč z njo upravljajo pametno, odgovorno in trajnostno,« je zaključil Ščrbak.
