31. 3. 2026 - Umetna inteligenca je iz laboratorijev prešla v vsakdanje delo. Ko postane nevidna, postane tudi tvegana. Meja med pomočjo in manipulacijo ni stvar kode, temveč učinka na občinstvo.
Umetna inteligenca je danes že del vsakega dokumenta, objave in iskanja. Deluje tiho, kot pomočnik, ki dopolnjuje, predlaga in optimizira. A prav v tej nevidnosti se skriva vprašanje, ki postaja vse bolj ključno: ali umetna inteligenca še pomaga ali že usmerja naše odločitve? Razmislek na to temo je na dogodku Dan PR 2025 predstavil Boštjan Jaušovec.
Sodobni sistemi ne delujejo več zgolj kot orodje. Učijo se iz naših odzivov in prilagajajo vsebine tako, da dosežejo čim več pozornosti. To pomeni, da komunikacija ni več nujno odraz namena, temveč učinka, ki ga želi algoritem doseči.
Kje je torej meja?
Vedno pogosteje se pokaže, da je odgovor v nadzoru in transparentnosti. Podjetja, ki razumejo vpliv svojih sporočil in spremljajo odzive javnosti, lahko pravočasno zaznajo odklone, še preden ti postanejo problem. Zato medijski monitoring danes ni več le analiza, temveč ključni kompas v svetu avtomatizirane komunikacije. Hkrati pa postaja medijska pismenost – skozi izobraževanja in delavnice – nujna kompetenca ekip, ki želijo ohraniti nadzor nad sporočili.
Kako prepoznati trenutek, ko AI iz pomočnika postane režiser komunikacije? In kdo je odgovoren za vpliv, ki ga imajo takšna sporočila?
