28. 11. 2025 - Arnesova letna konferenca Mreža znanja je privabila veliko število obiskovalcev, ki so prisluhnili priznanim predavateljem s področij odprte znanosti, superračunalništva in izobraževanja. Med udeleženci so bili tudi predstavniki Evropske komisije, Sveta Evrope, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Ministrstva za izobraževanje ter Ministrstva za digitalno preobrazbo.
Dogodek je odprla zaključna konferenca projekta Digitalno državljanstvo, Pot naprej
Na sklepni konferenci Evropskega leta izobraževanja za digitalno državljanstvo 2025, ki je potekala 18. in 19. novembra, so se domači in mednarodni strokovnjaki, oblikovalci politik ter predstavniki izobraževalnih institucij in mladih posvetili izzivom in priložnostim digitalnega državljanstva. Dogodek, ki so ga organizirali partnerji v okviru projekta DIGI.DR, s sodelovanjem Sveta Evrope in Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, je prek predavanj, panelov in delavnic obravnaval teme
medijske pismenosti, digitalnih pravic ter dobrega počutja v digitalnem okolju, ob tem pa poudaril nujnost usklajenega sodelovanja v času hitrih tehnoloških sprememb. Številni govorniki, med njimi predsednica dr. Nataša Pirc Musar in minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj, so izpostavili potrebo po opolnomočenju mladih za odgovorno in etično delovanje v digitalnem prostoru.
Strokovnjaki Sveta Evrope so zato predstavili prizadevanja za oblikovanje skupne evropske strateške usmeritve (“road map”) – zemljevida poti izobraževanja za digitalno državljanstvo. Vprašanje digitalnega državljanstva je pomembno za demokracijo, zaupanje in našo prihodnost – izzivi sodobnega časa, kot so dezinformacije, manipulacije in spletna varnost, to zahtevajo, je povzel Villano Qiriazi iz Sveta Evrope.
Dan odprte znanosti
Že četrto leto zapored je potekal Dan odprte znanosti, na katerem je Peter Sterle z Direktorata za znanost na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) orisal načrt za pilotno rešitev dolgoročne hrambe raziskovalnih podatkov ter repozitorija, v okviru katere je bil predstavljen tudi Arnesov podatkovni center v Mariboru, ki se trenutno gradi v Mariboru in bo predstavljal enotno infrastrukturno točko za znanstvenoraziskovalno skupnost v Sloveniji. Mirjam Dular in Špela
Velikonja iz Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS) sta predstavili raziskavo o implementaciji načel odprte znanosti v Sloveniji, Milan Ojstršek z Univerze v Mariboru pa je odgovoril na vprašanje, kako lahko s pomočjo monitorja odprte znanosti izboljšamo odprtost rezultatov javno-financiranih raziskav. V pestrem programu so se zvrstili še številni drugi govorci, ki so osvetlili stanje odprte znanosti doma in v tujini.
Posvet Nacionalne koordinacije CoARA v duhu odgovorne rabe bibliometrije
S pozdravnim govorom dr. Klemna Miklaviča, predsedujočega NK CoARA in pomočnika direktorice ARIS, se je otvoril posvet Nacionalne koordinacije CoARA, ki je letos potekal v okviru Arnesove konference Mreža znanja. Dopoldanski del je moderiral dr. Sebastian Dahle (BF UL), kjer so dr. Primož Južnič (FF UL), Rita Morais (EUA, CoARA), Herman Strøm (Univerza jugovzhodne Norveške) in dr. Gregor Majdič (UL) predstavili svoje delo na področjih bibliometrije, kvalitativnega vrednotenja
raziskovalnega dela, odgovorne rabe ocenjevalnih metrik NOR-CAM, in na področju stabilnega financiranja raziskovalne dejavnosti.
Sledila je okrogla miza, ki jo je moderiral dr. Klemen Miklavič, kjer so vabljeni govorci dr. Špela Stres (EIC), Neja Bizjak Štrus (Mlada akademija), dr. Mitja Žagar (INV), dr. Anže Županič (NIB), dr. Gregor Majdič (UL) in dr. Franci Demšar (NAKVIS) odprli diskusijo o ocenjevanju dela in napredovanju raziskovalcev, uporabi kvalitativnih kazalnikov, odprti znanosti in prihodnosti objavljanja rezultatov znanstvenih raziskav. Popoldne se je dogajanje zaključilo z delavnico občanske znanosti, ki jo je izvedla Centralna tehniška knjižnica.
Superračunalništvo in umetna inteligenca kot gonilo raziskav, inovacij in povezovanja
Tridnevni dogodek Dnevi SLING se je začel s srečanjem predstavnikov nacionalnih kompetenčnih centrov za superračunalništvo (HPC), centrov odličnosti in evropskih tovarn umetne inteligence. Ob pričetku projekta Slovenska tovarna umetne inteligence (UI) – SLAIF, so predstavniki iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Poljske, Cipra in Nemčije odprli razpravo o skupnih tehnoloških izzivih ter načrtih za krepitev evropskega HPC-UI ekosistema. Cilj prvega dne je bil okrepiti mednarodne povezave, ki bodo
uporabnikom, od raziskovalcev do zagonskih in večjih podjetij, omogočile boljšo podporo pri razvoju rešitev, ki temeljijo na umetni inteligenci.
Drugi dan je v ospredje postavil konkretne primere, kjer so visokozmogljivi računalniki ključni za napredek, kar so prikazali govorniki s področij medicine, okoljskih napovedi, industrije, geografskih informacijskih sistemov in genomike. Dr. Tilen Potisk (KI) je predstavil simulacije mikrostruktur za napredne medicinske terapije, izr. prof. Luka Čehovin Zajc (FRI UL) izzive obdelave satelitskih podatkov, Jure Cedilnik z ARSO razvoj naslednje generacije vremenskega napovedovanja, dr. Barbara Jenko Bizjan nacionalno genomiko, Bojan Miličić (MEDIUS Inc.) platformo za obdelovanje velikih podatkov v proizvodnji in Jaša Dimič (PRIOT digital systems) modele za prepoznavanje podlubnikov. Tehnološki vidik je dopolnilo tudi več prispevkov o naprednih arhitekturah in programskih modelih. Predstavitve so jasno pokazale, da HPC ni več le infrastruktura, temveč strateško orodje, ki raziskovalnim skupinam in podjetjem omogoča hitrejše odločanje, krajše razvojne cikle ter večjo globalno konkurenčnost. Pomemben del programa je bil namenjen tudi razvoju evropskih tovarn umetne inteligence, kjer so svoje pristope predstavili predstavniki Avstrije, Hrvaške, Cipra, Slovenije in Norveške.
Udeleženci so se strinjali, da lahko Slovenija s premišljenimi naložbami v superračunalniške sisteme in izobraževanje kadrov ohrani korak s svetovnim tehnološkim razvojem ter krepi svojo vlogo v evropskem digitalnem prostoru.
Povezujemo znanost: superračunalništvo, tovarne umetne inteligence ter nacionalni EOSC tripartitni dogodek
Zadnji dan konference, poimenovan Povezujemo znanost, je bil posvečen slovenskemu EOSC tripartitnemu dogodku, ki je povezoval Dneve SLING in Dan odprte znanosti. Na njem so se zbrali predstavniki Evropske komisije, združenja EOSC ter številni strokovnjaki z raziskovalnih infrastruktur, superračunalniških centrov in slovenske skupnosti odprte znanosti. Med govorniki so bili Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Bertil Egger Beck in Peter Szegedi iz Evropske komisije ter
Sara Garavelli, direktorica združenja EOSC (EOSC Association).
Razprave so soglasno poudarile ključno vlogo raziskovalnih infrastruktur, superračunalniških zmogljivosti in nacionalnih vozlišč ter rastočo zavezanost Slovenije k odprtemu, povezanemu evropskemu raziskovalnemu prostoru. Govorci so ob tem izpostavili tudi strateške priložnosti za državo – med njimi gradnjo novega podatkovnega centra, vzpostavljanje nacionalnega EOSC vozlišča ter pomen usklajenih politik odprte znanosti. Udeleženci so izpostavili potrebo po večji interoperabilnosti, usklajenih vlaganjih ter tesnejšem povezovanju podatkovnih storitev s superračunalniškimi omrežji. Okrogla miza je potrdila, da je superračunalništvo ključni pospeševalnik podatkovno intenzivnih raziskav. Dogodek se je zaključil z jasnim sporočilom: prihodnost EOSC federacije bo temeljila na tesnem sodelovanju raziskovalnih infrastruktur, nacionalnih vozlišč in HPC omrežij, pri čemer Slovenija aktivno soustvarja odprt, učinkovit in povezan evropski raziskovalni ekosistem.
Mreža izobraževanja je nudila vpogled v digitalizacijo izobraževanja
Mreža izobraževanja, sklop konference, posvečen digitalizaciji vzgoje in izobraževanja, je predstavil projekte na področju izobraževanja, med njimi Arnesova projekta IR optika 3 in Posodobitev omrežij LAN na VIZ. V uvodnem nagovoru je državna sekretarka Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič poudarila, da so digitalne kompetence ključne za uspešno vključevanje v družbo, da krepijo varnost in odgovornost pri uporabi tehnologije ter so temeljnega pomena za soočanje z grožnjami,
kot so dezinformacije. Arnes je pri tem pomemben partner, saj nudi podporo pri uresničevanju ukrepov za kakovostni sistem digitalnega izobraževanja, med drugim s portalom SIO.si.
Poudarek letošnje Mreže izobraževanja je bil na orodjih za digitalizacijo izobraževanja ter predvsem njihovi odgovorni in etični rabi: med ta spadata generativna umetna inteligenca in virtualna resničnost. Predavatelji so osvetlili tudi problematiko lažnih novic ter izobraževanja za digitalne kompetence, še posebej pa je bil izpostavljen pomen varnosti na internetu ter samoregulacije otrok in mladostnikov pri rabi digitalnih naprav. V sklopu Mreže izobraževanja so bile predstavljene tudi novosti iz sveta Arnesovih aktivnosti, s poudarkom na gradnji podatkovnega centra Arnes Maribor, prenovi spletne aplikacije Arnes Planer ter vzpostavitvi nove Arnesove storitve za oblačno deljenje datotek in hkratno urejanje, Arnes Mapi.
Foto: Tomaž Stupar
